Dnevi evropske kulturne dediščine v Mestni knjižnici Izola

0
77

V Mestni knjižnici Izola smo Dneve evropske kulturne dediščine (v nadaljevanju DEKD)  organizirali že  petnajstič. Tudi tokrat je bila tema DEKD, ki jih obeležujejo po v sej Evropi, skupna za vse prireditelje. Letos je zajemala vsebine, zbrane pod naslovom Dediščina, razvedrilo, umetnost. Tudi letos je bila Mestna knjižnica edina javna ustanova v Izoli, ki je za DEKD organizirala prireditve in razstave.

Konec septembra smo v knjižnici predstavili Kotiček ustvarjalnosti, to je e-katalog razstav, v katerem smo zbrali fotografije, zapise, članke ali  intervjuje z vsemi ljubiteljskimi ustvarjalci, ki so od leta 2014, ko se je knjižnica preselila v nove prostore v Livade, razstavljali pri nas. Prvo razstavo o poročnih kolačih v Istri  je v vitrino ustvarjalnosti postavila Nada Morato v sodelovanju s Kulturnim društvom Korte. V naslednjih letih so bile v vitrinah na ogled različne  zelo zanimive tematske zbirke, vse od znamk, hranilnikov, vžigalnikov in cigar do dragocene  kuhinjske posode, porcelanastih in keramičnih krožnikov, modnih dodatkov, ročno sešitih punčk in torbic, sakralnih predmetov, pletenih košar, lesenih izdelkov in čudovitih idrijskih čipk…  pa  še cela vrsta drugih  razstav. Naše stene so krasile fotografije, tapiserije, slike v patchwork tehniki, slike na platno v raznovrstnih likovnih tehnikah, od akrila, akvarela, pastela, olja, trgank in kolažev. Na predstavitvi e-kataloga je bibliotekarka  Darja Kromar obiskovalcem pokazala, kako se katalog najde na internetu in kako se v njem išče podatke, direktorica Marina Hrs pa je poudarila pomen ustvarjalnosti za srečo in osebno rast v vseh življenjskih obdobjih. Nekaj razstav smo postavili tudi izven prostorov knjižnice, na primer v galeriji Alga in Kulturnem domu Izola. V povezavi s tematiko določenih   razstav  smo k raznovrstnim likovnim in domoznanskim dejavnostim pritegnili posameznike in šole. Pri nas so svojo razstavo slik postavili tudi ljubljanski Kralji ulice, slike in ročno narejene izdelke so predstavili uporabniki VDC Koper z enotami v Izoli in Luciji, uporabniki društev Šent, Ozara in Sonček, otroci iz osnovne šole Dante Alighieri iz Izole, otroci iz izolskih vrtcev, celo nekaj tujcev, ki so kratek čas živeli v Izoli ali okoliških mestih, med njimi na primer potujoči slikar  Jaroslaw Lodzermensch, ki se je iz rodnega Lodža na Poljskem s kolesom odpravil na pot po Evropi. V petnajstih letih se  je v kotičku ustvarjalnosti zvrstilo več sto razstav amaterskih in profesionalnih umetnikov, zbirateljev in ljubiteljev ročnih del.   

V prvih dneh oktobra so se v knjižnici zvrstile še druge prireditve. Etnologinja Špela Pahor je pripravila predavanje Pravljice in pripovedovanje v naši deželi. Predavanje o  slovenskem pripovednem izročilu, motivih in posebnostih naših pravljic in pripovedk, o pravljičarjih, zbirateljih, zapisovalcih in znanstvenikih, ki to izročilo raziskujejo, je prepletla s pripovedovanjem zgodb.

Kot veste, je v knjižnici že petnajst let  postavljena tudi edinstvena zbirka igrač Janeza in Marije Janežič, ki razkošno vitrino z igračami tudi sproti urejata in dopolnjujeta. Mestna knjižnica Izola igrače je dala igrače tudi  digitalizirati, bibliotekarka Darja Kromar pa  pripravlja njihove  opise in  katalog igrač.  Zbirka je edina taka v Sloveniji in bi si že zato zaslužila večji razstavni prostor  in posebno skrb. 

V Mestni knjižnici Izola hranimo tudi dragoceno zbirko starih razglednic. V okviru DEKD smo eno od prireditev namenili predstavitvi starih razglednic in fotografij, ki prikazujejo življenje prebivalcev v  Izoli, njihova praznovanja, športna tekmovanja, izlete, vsakdanja domača opravila, spomine na šolske dni, prevozna sredstva… Vse razglednice  s komentarji so dostopne  na spletnem portalu  Kamra in v Albumu Izola.  Predstavljajo pomemben vir za preučevanje naše kulturne in etnološke dediščine.

V času DEKD sta bili v izolski Mestni knjižnici na ogled tudi dve zanimivi razstavi. Na otvoritvi razstave keramike smo se pogovarjali z Vero Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli Krajini. Prostodušno in z vedrino, ki je zanjo značilna,  nam je pripovedovala o svoji umetniški poti, pa tudi o naravnih lepotah  Bele Krajine in njeni dediščini. O izdelkih Vere Vardjan in njenih prizadevanjih za ohranjanje belokranjske dediščine sta med drugim pisala Iztok Ilich in dr. Janez Bogataj. Na otvoritvi fotografske razstave Ljudje z morja pa smo spoznali Petro Cupač. Na svojih črno belih fotografijah je prikazala delo izolskih ribičev in  delavk v izolski ribji predelovalni industriji.  Njene fotografije so nastajale v obdobju osem mesecev, ko se je skupaj z ribiči odpravila na morje ali pa  skozi objektiv opazovala delavke v Delamarisu.  Z vsemi je stkala prisrčne odnose in z nami podelila marsikatero zgodbo.  Nekoč si je želela  v Izoli odpreti galerijsko muzejski prostor, kjer bi bilo s pomočjo fotografij in predmetov prikazana zgodovina  Izole,  življenje  izolskih ribičev in delavk v ribji predelovalni industriji, saj je bila konec koncev izolska tovarna ribjih konzerv prva taka tovarna v Evropi.  V pogovoru so obiskovalci prireditve ugotavljali, da žal v izolski občini  ni posluha za dediščino, prav tako pa je dediščina premalo upoštevana v turistični ponudbi.  Znani izolski fotograf Remigio Grižonič je o njenih  fotografijah povedal: »Te fotografije so zelo lepe. Petra je uporabila črno belo fotografijo z visokim ISO, ki omogoča zelo dinamičen razpon med najsvetlejšo in najtemnejšo točko. To je velik plus pri uporabi analogne tehnike. Poleg tega so njene fotografije zelo  lepa študija o ribištvu. Petra Cupač je v njih zajela bistvo ribištva in ribje  predelovalne industrije v Izoli. Življenje, delo, operativo. Prav to sem pogrešal v filmu o Delamarisu, ki so ga poleti predstavili v Arrigoniju, potem pa še na TV Koper in na sedežu  Skupnosti Italijanov. Želel bi si in priporočam, da njene fotografije najdejo prostor in uporabo še kje, in da ne ostanejo v arhivu avtorice.«

DEKD smo zaključili s srečanjem bralnega kluba Kira knjiga, ki je tudi edinstven tovrstni klub na obali. Zasnovali sta ga knjižničarka in profesorica italijanskega jezika in književnosti Ksenija Orel ter  literarna komparativistka in prevajalka Diana Pungeršič, ki ga še vedno vodi. V njem se srečujejo ljubitelji in ljubiteljice knjig in se pogovarjajo o v naprej izbrani knjigi, ki so jo vsi  prebrali.

Z vrsto odlično pripravljenih prireditev smo tako v Mestni knjižnici Izola obeležili Dneve evropske kulturne dediščine. Vsakemu, ki je te dogodke zamudil, pa je lahko le zelo  žal.