Opica iz afriškega deževnega gozda in nesramna opičja tolpa

0
100
Neka opica,ki je živela v afriškem deževnem gozdu, je nekega dne plezala 
po sekvoji. Nato pa je zagledala ogromno gorilo,ki je tekla proti 
domovanju njene družine. Tiho jo je zasledovala in plezala po drevesih. 
Videla je ,kako gorila jezno piha skozi nos in se praska po prsih. Nato 
je za gorilo pritekel šimpanz. Šimpanz pa je bil zvitejši od gorile. 
Videl je opico,kako zasleduje gorilo. Zato je v roke vzel kamen in ga 
zalučal proti opici. Skoraj bi jo zadel,a opica je bila na srečo bolj 
spretna od njega. Za šimpanzem in gorilo je pritekel orangutan.Tudi on 
je bil član opičje tolpe. V rokah je imel veliko palico,ki jo je lomil 
in metal visoko v zrak. Za orangutanom se je pripodil še zadnji član 
nesramne opičje tolpe. To je bil mandril,ki so ga prisilili,da gre v to 
tolpo. Ko se je tolpa približevala opičinemu domu,je opica ukrepala. 
Vedela je za bližnjico, ki je ni poznal nihče drug. A je bila prepozna. 
Nesramna tolpa je ugrabila vse njene bratce in sestrice. Opici je 
preostalo le nekaj. Da gre za tolpo, jim sledi do njihovega skrivališča 
in vzame bratce in sestrice oziroma, da jih reši. In res. Sledila je tolpi 
do skrivališča in slišala tudi geslo. A raje kot da bi povedala 
geslo,je splezala čez zid. Tam je videla tolpo, kako je šla v kamnito 
hiško. Hitro je šla tja. Skozi majhno špranjico je slišala njihove 
stopinje,ki so vodile nekam dol. Najbrž v kakšno skrivno klet. Morala 
jim je slediti, a ni vedela kako priti v hiško. Nato je splezala na 
streho in videla odlomljen strešnik. Razpoka je bila ravno dovolj 
velika, da bi opica lahko splezala noter. In natanko to je storila. 
Splazila se je skozi razpoko in prišla noter. Nato je v tleh videla 
majhno skoraj neopazno luknjico. Skoznjo je porinila prst in odprla so se 
posebna vratca v tleh. Opica je našla prehod do kleti. Po vrvi je tiho 
splezala  dol v klet. Tam je slišala zlobne krohote vseh članov tolpe. 
Najbolj zloben je bl gorilin krohot. Mučili so njene bratce in sestrice. 
Nato so odšli v neko  drugo sobo po pripomočke. To je bila opičina 
priložnost. Hitro je stekla k bratcem in sestricam in jih dvignila. Nato 
je skušala pobegniti,a obkolila jo je tolpa. Gledali so jo s svojimi 
zlobnimi opičjimi obrazi. Prijeli so jo in jo vrgli v neko temno sobo, 
bratce in sestrice pa vzeli. Opica se je morala nekako rešiti. V kotu 
temne sobe je zatipala majhno palčko. To bo lahko uporabila za odklep 
vrat. Poskušala je in poskušala. In končno ji je uspelo. Nato je morala 
najti izhod iz tega strašansko temnega hodnika. Splezala je na poličko 
in videla stopnice. Po stopnicah se je povzpela in zagledala še en temen 
hodnik. Tam bi morali biti njeni bratci in sestrice. In res. Zaslišala 
je njihov jok. Stekla je po temnem hodniku in v neki temni sobici 
zagledala svoje bratce in sestrice. Vzela jih je v naročje. Morala je 
poiskati drug izhod, ker ni mogla gor, ker bi jo videla tolpa. Našla je 
majhno okence in splezala skozenj. Končno je bila zunaj. A zagledala jo 
je tolpa. Lovili so jo. A opica je poznala vse poti deževnega gozda in 
domov prišla pred tolpo. Mami in očku je vrnila bratce on sestrice in v 
vse člane tolpe vrgla posebno uspavalo iz rastlin. Tolpa je bila v 
opičjem zaporu, opičina družina pa je  živela srečno. Opici so za 
nagrado podelili opičjo Nobelovo nagrado.

Napisala: Irena Ida Katarina Zupan, 10 let