Vodnikova domačija Šiška – napovednik

0
43

O afriški literaturi

MOJA SESTRA, SERIJSKA MORILKA

Torek, 5. november (19h)

Aleksandra Gačić se bo v pogovoru s kritičarko in prevajalko Petro Meterc posvetila prvencu nigerijsko-britanske avtorice Oyinkan Braithwaite Moja sestra, serijska morilka, ki je v prevodu Ljubice Karim Rodošek izšel letos pri založbi KMŠ.

Osrednja tema knjige Moja sestra, serijska morilka (2018), ki se je poleg drugih literarnih nagrad znašla tudi na seznamu letošnjih nominirancev za Bookerjevo nagrado, se giba med serijskimi umori in vprašanjem lojalnost med družinskimi člani. Morbidnemu naslovu, ki nam vzbudi pričakovanje po še bolj morbidnim zapletom v knjigi, pa že v prvem poglavju sledi dovršni akt umora, ki nas veliko bolj kot v klasično kriminalko popelje v družinsko sago sester Ayoole in Korede.

Serija odpira prostor afriški literarni pokrajini, ki je pri nas manj raziskana in posledično manj brana. Skozi predavanja in pogovore z gosti pred¬stavljamo aktualne afriške izdaje ter se odzivamo na aktualno družbeno in kulturno dogajanje. Serijo pripravlja in vodi Aleksandra Gačić.

Čitalnice. Brati teorijo, prebrati prakso. 

DIALEKTIKA SPOLA V POSTDIALEKTIČNEM ČASU

Sreda, 6. november (19h)

Zakaj se zdi, da razvoj in raba reproduktivnih tehnologij danes ne prinašata osvoboditve od binarnega spoljenja in družinskih struktur in zakaj progresivna avtomatizacija proizvodnih procesov ne vodi v ukinitev mezdnega dela, kakor je predvidela Shulamith Firestone v Dialektiki spola (1970)? Predavanje Katje Čičigoj, avtorice spremne študije in prevajalke Dialektike (/*cf., 2019), bo zagovarjalo tezo, da ti neudejanjeni upi pravzaprav potrjujejo določeno razumevanje odnosa med naravnimi danostmi in družbeno spremembo v Dialektiki. S tem bo izluščilo konceptualna orodja, ki nam jih to delo nudi za politizacijo biološke in družbene reprodukcije danes in pokazalo, kako ga to umešča v kontekst določenih sodobnih projektov, kakršen je ksenofeminizem.

Teoretska knjižna produkcija in spontana refleksija aktualnosti pogosto živita ločeni življenji. S prvo se ukvarja krog specialistov, druga je postala vseprisotna in dostopna vsakomur. Serija pogovorov Čitalnice ob izbranih izdajah vzpostavlja skupni prostor obeh oblik in ustvarja stičišče praviloma ločenih sfer, za katero verjamemo, da lahko prispeva tudi k dvigu ravni javne razprave.

Serijo pripravljajo projekt UDESIN in Kooperativa THD (založbe *cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia in Studia humanitatis).

Dogodek odpade

GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI

Četrtek, 7. november (10h)

Zaradi smrti v družini napovedani dogodek odpade.

Na glas

PROSILCI ZA AZIL IN BEGUNCI O SVETU

Četrtek, 7. november (19h)

»Čeprav mi potni list ne daje toliko svobode, kot ga tebi tvoj, mi je da več kot sirski. Ko sem želel oditi v Libanon ali Libijo, so me na meji večkrat poslali nazaj, ker sem palestinski begunec,« je dejal. Vendar Mohamad še vedno ni državljan. Ne ve, kako se človek počuti, ko ima povsem enake pravice kot drugi ljudje. »Rad bi vedel, kakšen je ta občutek. Po eni strani sem že državljan, zaradi ljudi, ki jih imam v Sloveniji. Ne vem pa, kako je, če imaš v rokah dokument, na katerem to piše. Ti greš lahko čez mejo z osebno izkaznico, jaz ne.«

Andraž Rozman, Trije spomini, med Hajfo, Alepom in Ljubljano

Ljubljano sestavlja množica mikrosvetov. Najpogosteje pa slišimo glas samo nekaterih, izbranih. Drugi so odrinjeni na obrobje, spregledani, včasih utišani. Ena izmed pomembnih vlog literature je dajanje glasu neslišanim, nakazovanje na možnosti drugačnega sveta in širjenje mej našega vsakdana.

Z dogodkom, ki smo ga naslovili Na glas,  odpiramo prostor glasovom in pisavam beguncev in prosilcev za azil. Pod mentorstvom Andraža Rožmana, novinarja in avtorja knjige Trije spomini ter Asje Hrvatin, so nastali zapisi štirih zgodb. Napisali so jih Somaye Asadpour (in Karla Kos), Viktoria Pospelova ter Mohamed Abdul Al Munem.

Na dogodku bomo prisluhnili pogovoru z avtoricami in avtorji prispevkov ter njihovem branju. Branje bo opremljeno s fotografijami Jošta Franka.

Dogodku sledi bazar kvačkanih in šivanih izdelkov No border craft. In pogostitev z lokalnimi jedmi dežel, od koder prihajajo pisci.

Se vidimo!

Izvedbo dogodka je podprl RRA LUR v okviru projekta Urban Diversity (program Interreg V-A Slovenija – Avstrija)

Nedelce

KAKO ZVENIJO, KAKO ŽIVIJO PESMI?

Nedelja, 10. november (11h)

Maša Jazbec bo ob vizualnih domislicah v slovenščini in francoščini interpretirala pesmi iz dvojezične antologije izbranih sodobnih francoskih pesnikov in pesnic Kalejdoskop. Po tem pa se bomo ustvarjanja lotili tudi sami. Za navdih nam bo poleg pesmi služila tudi razstava Minevanja. Igrali bomo pesniško igro mikado in pod vodstvom soavtorice razstave Marte Bartolj risali na papir s šrafuro.

Spremljevalni program razstave Minevanja v Galeriji Vodnikove domačije.

Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.

Naše nedeljske otroške knjige lahko odnesete tudi s sabo domov. Na prodajni knjižni polici predstavljamo predloge za dopolnitev domače knjižnice.

Dogodki so, razen izjem, brezplačni. Veseli bomo, če boste kvalitetni program, dostopen vsem, podprli s prostovoljnimi prispevki.

Nedelce delno sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija RS.

Pripovedovanje 

BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA

Torek, 12. november (17h) / 9+ 

Predstavljamo slovensko mladinsko klasiko Bratovščino Sinjega galeba pisatelja Toneta Seliškarja, ki se je z zgodbo o zaprti otoški skupnosti, jadrnici Sinji galeb in prijateljstvu, ki ga je ta spodbudila, dotaknila številnih generacij otrok. Ta napeta pustolovska zgodba o pogumu, upanju, tovarištvu in solidarnosti, je danes še kako aktualna.

Na odru bo zaživela skozi pripoved Špele Frlic, glasbo Metoda Banka in ilustracije Matjaža Schmidta, ki jih bo v živo animiral Jure Lavrin.

Za: 9+ / trajanje: 45 minut // V slovenščini z angleškimi nadnapisi.

Vstopnina 5 eur. Nakup je možen v odpiralnem času domačije ali preko spleta.

Produkcija: Vodnikova domačija / Divja misel

Ameriška kultura v literaturi in glasbi

GREGOR PODLOGAR: AMERIŠKI VERZI IN AMERIŠKE NOTE V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA – SREČEVANJA, ZDRUŽEVANJA, OPLAJANJA

Petek, 15. november (19h)

Ob petdeseti obletnici smrti Jacka Kerouacka (1922–1969) pretresamo, kako je glasba, predvsem jazz, postala del ameriške pesniške scene po II. svetovni vojni.

Jazz je imel in še ima močan vpliv ne le na pesniške estetike, temveč je pesnikom in pesnicam odprl nove, drugačne možnosti prezentacije poezije in omogočil, da se je v poeziji več eksperimentiralo, več raziskovalo, polagalo več pozornosti ritmu v poeziji. Na predstavitvi si bomo ogledali in poslušali odlomke arhivskih branj in izbranih komadov.

Predavanje pripravlja Gregor Podlogar, pesnik, urednik, prevajalec sodobne ameriške poezije in občasni didžej (DJ Belo Smetje), ki rad biciklira in pije zeleni čaj. Zadnjih nekaj let živi in ustvarja na Dunaju.

Ameriška kultura v literaturi glasbi je serija pogovorov in predavanj, nekakšna glasbeno-literarna dvoživka, v sklopu katere literarna besedila predstavljamo v novih prevodih, glasbena pa v novih interpretacijah. Mesečna srečanja ameriško kulturo odstirajo skozi prizmo jazza, hip hopa, punka, poezije in proze.

Nastaja s finančno podporo Veleposlaništva ZDA v Ljubljani.

Nedelce

ZNANSTVENA IGRALNICA: ŽIVA VRVICA

Nedelja, 17. november (11h)

Predstava Vrvica, ki je rešila svet po zgledu inuitske tradicije pripovedovanja z vrvico pripoveduje zgodbo o inuitski morski pošasti Qalupalik in o sodobnih težavah, ki pestijo naš planet. Po predstavi bomo na delavnici, prav tako s pomočjo vrvice, izolirali DNK iz lastne sline.

Režija: Jaka Andrej Vojevec, igra: Barbara Polajnar, delavnico vodijo: Zarja Muršič, Jana Petelin in Urša Adamič.

V sodelovanju s KUD-om Transformator in Znanstveno redakcijo Radia Študent.

Vstopnina 5 EUR

Raziskujemo bralne navade

VABIMO NA INDIVIDUALNE INTERVJUJE

Termin srečanja bo določen glede na razpoložljivost interesentov

Nadaljujemo z raziskovalnim projektom dr. Ane Vogrinčič Čepič in vabimo na individualne pogovore o načinih branja, ki skušajo nasloviti in ubesediti materialnost bralnih praks. Branje je namreč veliko več kot samo miselno dejanje: vezano je na telo in vpisano v čas in prostor, kar ga tudi bistveno sodoloča. Zakaj bi si sicer dobre knjige tolikokrat zapomnili skupaj s tem, kje in kdaj smo jih brali?

Kako beremo? Imamo svoje bralne rituale? Beremo ene knjige leže in druge sede? Raje beremo v pižami ali na plaži? V banji ali v kavarni? Ob čaju ali ob glasbi? Na samem ali v družbi? Ko sneži, ali ko poletje diši? Imamo svoj najljubši bralni položaj? Kdaj ob dobri knjigi najbolj uživamo?

dr. Ana Vogrinčič Čepič na pogovor vabi vse, ki imate veselje do razčlenjevanja in raziskovanja lastnega bralnega stila.

Prosimo vas, da prinesete s sabo tudi nekaj knjig, ki ste si jih iz kakršnegakoli razloga zapomnili bolj kot ostale in/ali tiste, za katere se spomnite, kako (kje/kdaj/zakaj itd.) ste jih brali. Če ne morete prinesti knjig, prinesite vsaj seznam naslovov!

Posebej na pogovor o branju vabim tiste, ki pogosto ali celo večinoma berete z zaslona in/ali poslušate zvočne knjige!

Dobrodošli pa ste tudi taki, ki ne berete tako zelo veliko. Tudi vaše bralne izkušnje so dragoceno študijsko gradivo.

Obvezne prijave na: ana.vogrincic@guest.arnes.si. Pogovori bodo zvočno snemani, vsi osebni podatki anonimizirani. Vsak intervju traja približno eno uro in je individualne narave.