Ko se je obdobje egipčansko-kaldejske kulture zaključilo in se je začelo grško-latinsko obdobje, so bila bitja, ki niso zaključila svojega razvoja, še vedno prisotna. Niso pa mogla uporabljati svojih moči, ker so njihova mesta pri vodenju človeštva prevzela druga angelska in polangelska bitja. Ta bitja, ki so bila odpuščena ali odstavljena, niso mogla nadaljevati svojega lastnega evolucijskega razvoja. Tako imamo kategorijo bitij, ki bi mogla uporabiti svoje moči med egipčanskim obdobjem, pa jim to ni popolnoma uspelo in jim teh neizrabljenih lastnih sil ni bilo mogoče uporabiti niti v dobi, ki je sledila, ker so druga vodilna bitja zavzela ta mesta. Kot dodatno pa jim tudi narava in karakter grško-latinske epohe nista dovoljevala njihovih posegov.
Pred tem smo že omenili, da bitja, ki niso dosegla stopnje angelov v Lunarni fazi, dobijo kasneje nalogo, da aktivno prispevajo k zemeljski evoluciji človeštva. Po istem principu so dobila vodilna bitja, ki niso dokončala svojega razvoja v egipčansko-kaldejskem obdobju, možnost vplivanja na človeški razvoj v kasnejšem obdobju. Rečemo lahko, da v dani kasnejši epohi normalni napredek človeške evolucije vodijo bitja, ki so na vrsti, da prevzamejo vodilno vlogo. Hkrati pa bodo aktivna tudi druga bitja, ki se niso popolnoma razvila v zgodnejših časih, tista, na primer, ki niso uspela zaključiti svojega razvoja v starem Egiptu. Ta opis lahko privzamemo tudi za naše obdobje. Živimo torej v času, ko poleg ‘normalnih’ vodij človeštva aktivno posegajo v naš razvoj tudi nepopolno razvita bitja iz stare egipčansko-kaldejske kulture.
Da bi razumeli te razkrite dogodke in bitja, moramo videti dogodke v fizičnem svetu kot učinke ali razkritja vzrokov ali arhetipov, ki ležijo v duhovnem svetu. Našo kulturo je karakteriziral trend približevanja k duhovnosti. Vztrajno prizadevanje za duhovnost, ki ga opažamo pri mnogih ljudeh, je rezultat dela teh duhovnih vodnikov, ki so dosegli sebi primerno razvojno stopnjo. Ta normalno razvita duhovna vodilna bitja naše evolucije delujejo povsod tam, kjer so možnosti, ki nas lahko popeljejo k velikanskim zakladom duhovne modrosti, ki nam jo razkrivajo naše duhovne vede, kot so teozofija, antropozofija in druge.
Kakor koli že, bitja ki se niso pravilno razvila v času egipčansko-kaldejskega obdobja, tudi oblikujejo trende naše današnje kulture. Sodelujejo v veliki meri pri tem, kar se uči in dela v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Bolj natančno povedano, ta bitja so aktivna v vsem, kar daje naši kulturi materialističen pečat, pogosto pa se čuti njihov vpliv tudi v trendih, ki nasprotujejo duhovnosti. V resnici mi izkušamo nekaj, kar velja za ponovno oživljanje stare egipčanske kulture v našem času.
Bitja, ki nevidno vodijo dogodke v fizičnem svetu, pripadajo torej dvema razredoma. Prvi
vsebuje tiste duhovne individuume, ki so se pravilno in normalno razvijali do današnjih dni. Ti so bili zmožni pomagati pri vodenju naše kulture v času, ko so vodniki grško-latinskega obdobja nadaljevali in zaključevali svojo misijo vodenja človeštva v prvem stoletju krščanstva.
Drugi razred dela skupaj s prvim in ga sestavljajo tista duhovna bitja, ki niso zaključila svojega razvoja v egipčansko-kaldejskem obdobju. Ti so morali ostati neaktivni med grško-latinskim obdobjem, lahko pa zopet aktivno prispevajo pri vodenju človeštva v našem času, ker je naš čas zelo podoben egipčansko-kaldejskemu obdobju.
To je razlog, zakaj se veliko stvari sedanje kulture zdi kot ponovno oživljanje starih egipčanskih sil. Sile, ki so duhovno delovale v starem Egiptu, se zdaj pogosto pojavljajo preoblikovane v materialistični obliki. Poglejmo si za primer način, kako je staroegipčansko znanje ponovno oživljeno v moderni dobi. V tej zvezi pomislimo na Keplerja, ki je bil navdihnjen z občutenjem harmonije strukture vesolja in je izrazil to harmonijo v pomembnih matematičnih zakonih sijajne božanske mehanike, imenovanih Keplerjevi zakoni. Ti zakoni se nam morda zdaj zdijo suhoparni in abstraktni, vendar so zrasli neposredno iz Keplerjeve zaznave harmonije univerzuma. Kepler je sam zapisal, da je moral zato, da je uresničil svoje raziskave, prodreti v svete skrivnosti Egipčanov in ‘ukrasti’ svete posode iz njihovih svetišč. Kar je on prinesel svetu, bo v popolnosti razumljeno šele mnogo kasneje. (Nadaljevanje čez 3 dni.)
