Dunja Jogan – ilustratorka in grafična oblikovalka
Za oddih, sprostitev in navdih mi je je najbolj pomembna narava.
Na Uradu za Slovence po svetu sva s hčerko spoznali zanimivo ilustratorko in grafično oblikovalko Dunjo Jogan. Prireditev in njene izvirne ilustracije so naju očarale.
Dunja Jogan je diplomirala na ISIA v Urbinu. Po uspešno zaključenem študiju se je izpolnjevala v različnih ilustratorskih in slikarskih tehnikah v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Angliji. Osem let je živela in ustvarjala v Rimu. Sodelovala je z oblikovalskimi in oglaševalskimi agencijami ( Bertolli, Molinari, Ferrarele, Nastro Azzurro, Martini…)
Povezana je tudi z italijanskimi in tujimi podjetji ter ustanovami. Banko BCC di Staranzano v Trstu je okrasila z velikimi zidnimi poslikavami.
Vodi otroške kreativne delavnice. Z najmlajšimi umetniki se dobro počuti.
Leta 2015 je bila knjiga Slon na drevesu nominirana za nagrado Kristine Brenkove. Knjigi Felix after the rain in Strafanici per tutti in cantoni de Trieste sta bili tudi nagrajeni.
Uspešno je sodelovala z agencijami v Milanu, Torinu in Parizu.
Bralke in bralci jo poznamo po knjižnih ilustracijah založb Zala, Mladika, Revija Galeb, ZTT_EST, Rusconi, Settenove, Edizioni Paoline, Vita Activa, Tiny Owl…
Dunja Jogan se je prijazno odzvala mojemu povabilu in spregovorili sva o ustvarjalnosti.
Se talent za ustvarjanje rodi ali to postane?
»Mislim, da je oboje pomembno. Morda obstajajo izjeme.
Ustvarjanje na sploh, zlasti ilustriranje in pisanje, je treba stalno gojiti in bogatiti. Tako menim o svojem delu. Nenehno se učim in nadgrajujem svoje znanje. To mi daje navdih in nove ideje.«
Kdo vas je navdušil za ustvarjanje? Vaši prvi poskusi ustvarjanja…
»Oče, arhitekt, urbanist, je bil v naši družini najbolj kreativen. Spominjam se, s kakšnim veseljem je rad risal izmišljene like. Veliko mi je bral in pripovedoval. Tako sem začela sanjati in ustvarjati. Bila sem tudi bolj zaprta vase in sem preko risbe izražala svoje občutke. Zatekla sem se v fantazijo. Svoje razmišljanje. Potovanje.«
Zanimalo me je, kako je potekala študijska pot Dunje Jogan.
»Študirala sem grafiko, oglaševanje in ilustracijo na akademiji v Urbinu (ISIA), eno leto sem študirala v Nemčiji. Med poletnimi počitnicami sem v Nemčiji, Franciji, Avstriji in Angliji obiskovala različne tečaje umetnosti (ilustracija, rezbarstvo, slikanje, izdelovanje papirja).
Po uspešno zaključenem študiju sem šla za eno leto v Benetke in za osem let v Rim.«
Kaj vam je prinesla delovna izkušnja v Rimu?
»Bila je neverjetno pomembna izkušnja. Ustvarjala sem v oglaševalnih agencijah kot grafičarka in ilustratorka. Nemalokrat ves dan. In tako osem let! Ampak bilo je enkratno.
Delala sem za zelo velike naročnike (Ferrarelle, Trenitalia, Nastroazzurro, Ferrero…) Sodelovala sem tudi s FAO, z Otroškim gledališčem v Bologni in s številnimi drugimi.«
Umetnica pravi, da se je res ogromno naučila. Vedno je morala biti hitra, prilagodljiva, točna pri delu in polna idej.
Njeni spomini na življenje in delo v Rimu so res lepi. V to krasno mesto se rada večkrat vrača.
Umetnica Dunja Jogan se z veseljem spominja svoje prve razstave.
»Bila je na griču v majhni starinski cerkvici nad vasjo Dolina, blizu Trsta.
Imela je čudovit razgled, na celo Dolino. Ker je bila na hribu, so prišli na razstavo samo tisti, ki jih je res zanimalo. Spodaj v vasi, pa so pekli piščance. Bilo je imenitno. S prijatelji smo se družili in pogovarjali o umetnosti.«
Živahno mi pripoveduje tudi o prvi izdani ilustrirani knjigi.
»Prva ilustrirana knjiga je izšla leta 2011 Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo/
L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, avtorice Susanna Pertot. To je bil evropski projekt, ki sem ga ilustrirala in tudi oblikovala. Torej, moje prvo večje delo kot freelance. Takrat sem bila še zaposlena
v neki oglaševalski agenciji v Trstu, a sem včasih samostojno sodelovala v drugih projektih.«
Sta za vas pomembna kraj in čas ustvarjanja?
» Nisem ustvarjalna v prostoru, kjer se slabo počutim. Moti me, če je pretemno in če je pred menoj le stena. V svojem ateljeju imam mizo pred dvema oknoma, kjer je na srečo odprt razgled na park in Sv. Just (grad na griču nad mestom).
Čas je zame relativno pomemben. Lahko ustvarim nekaj lepega v zelo kratkem času. Bolj mi je pomembno čustveno razpoloženje. »
Kakšen je vaš odnos do drugih zvrsti umetnosti?
Navdušena sem nad plesom. Privlači me fotografija. Rada zahajam v kino in si ogledam dober film. Tudi eksperimentalna umetnost, inštalacije…
Ampak za oddih, sprostitev in tudi navdih, mi je zelo pomembna narava, kjer samo opazujem in najdem nove oblike izražanja.
Kako se življenje in umetnost združita, povežeta?
»Včasih se držita za roko, mirno, lepo in veselo sobivata. Včasih se samo prepirata. Eden bi rad prevladal. Mnogokrat si sploh ne odgovorita. Naposled pa se spet srečata in zaljubljeno strmita drug v drugega.«
Pogovor je pripravila Vladimira Rejc, glavna in odgovorna urednica spletne revije Ventilator besed.
