Različne raziskave kažejo, da mladi pričnejo
eksperimentirati z dovoljenimi in z nedovoljenimi drogami že zelo zgodaj. Nemalokrat že kot osnovnošolci. Drug pred
drugim se junačijo. Iščejo užitek, sprostitev, zabavo, veselje, odmik od
šolskih in domačih obveznosti …
Uživanje drog lahko postane posledica soočanja mladostnika s
konflikti in dilemami.
Kvalitetni odnosi v družini so zagotovo v pomoč pri
odločitvi mladega človeka, da ga droge ne zamikajo. Kot pravi dr. Andreja
Hočevar s Filozofske fakultete, so droge v sodobni družbi del vsakodnevne
stvarnosti. Najstnikom, ki zaupajo svojim staršem, veliko pomeni, če poznajo
njihovo mnenje o teh. Žal pa ravno starši premalo vedo o drogah in njihovo
uporabi. Poleg znanja, ki ga starši morajo osvojiti, so pomembni tudi njihovi
zgledi. Če na primer starši mladostnika strašijo z nevarnostmi uporabe alkohola
in marihuane, mladostnik pa na podlagi lastnih izkušenj ali izkušenj vrstnikov
vidi, da posledice le-teh niso tako strašne, kot so jih opisovali starši, je
težko pričakovati, da bo otrok staršem verjel … Kar koli mu bodo rekli, si bo
ustvaril mnenje, da zopet pretiravajo.
Posredovane informacije o drogah in njihovo uporabi morajo
biti zelo objektivne. Mama in oče morata uporabo drog osvetliti z vidiva
tveganj in vidika morebitnih koristi za posameznika in družbo (na primer
uporaba morfija za lajšanje bolečin hudo bolnih). Starši morajo otrokom
razložiti, zakaj uporabe drog ne odobravajo.
Viri: Otrok in družina, maj 2006, Andreja Drev: V objemu droge
