Gospoda Glembajevi – Premiera v HNK Zagreb

0
214

 

V Hrvaškem narodnem gledališču Zagreb, ki praznuje 150 letnico obstoja, je bila 6. maja premierno predstavljena drama Miroslava Krleže „“Gospoda Glembajevi“. Dramo je režiral Vito Taufer iz Slovenije, v njej pa nastopajo Milan Pleština, Ljubomir Kerekeš, Alma Prica in drugi.

Dolgo pričakovana premiera Krleževe drame „Gospoda Glembajevi“ je 6.maja zbrala celotno zagrebško igralsko družino. Slovenski režiser Vito Taufer je obljubil drugačno branje Krleže ter se vrnil njegovemu dostojanstvenemu besedilu ter ponudil mračno predstavo, tudi z zatemnjeno scenografijo Ive Knezovića in resnimi kostumi Lea Kulaša in Martine Ćopo.

 

Taufer je destruktivno dramo o Glembajevih, bogati družini vprašljive morale, prepoznal kot zgodbo o emocijah neke žalostne družine, ki je z denarjem morda kupila moč, vendar ne srečo, ter se tako s pohlepom pripeljala do propada. „Gospoda baron so zaklali baronko“ je stavek, ki ga je publika na koncu triurne predstave, dočakala s smehom. Smeh so izzvali tudi drugi Krleževi stavki, kateri so skorajda šli v pozabo, v izvedbi odličnih igralcev. To se še posebej nanaša na Ljubomira Kerekeša kot starega Ignjata. Na začetku je deloval kot kopija Marlona Branda v vlogi botra s primesmi manir Josipa Broza Tita, ko kadi cigare, v drugem delu pa je v najbolj uspešnem dejanju v verbalnem psihološkem dvoboju s sinom Leonom dosegel vrhunec. Takoj za njim je velik uspeh požel Milan Pleština kot Leone, razdražljiv in resnicoljuben, vendar karakterno poln razpok, ravno takšen, kakršnega je zamislil Krleža. Alma Prica kot baronka Castelli ni tipična zapeljivka, izgledala je izvrstno, vendar je preveč kontrolirala vlogo, kateri je Krleža namenil veliko kontraindikacij. Še posebej je potrebno pohvaliti Bojana Navojca kot Puba Fabriczya, saj je vnesel svežo igralsko energijo, ki se je najbolj približala razumevanju »glembajevštine«, katere je danes celo več kot pa jo je bilo v času, ko je Krleža pisal dramo. Tauferov Krleža se je izognil cenejši aktualizaciji drame in tako ostal zvest avtorjevim motivom in umetniški nepodkupljivosti.

 

Prevedla: Dunja Krajnc