Igre na prostem

0
409

Medtem ko igre na prostem pred kakšnima dvema desetletjima niso bile bogvekaj popularne, so v zadnjih letih zrasle kot gobe po dežju. Prav po vseh koncih Slovenije si v zgodnjem poletnem času lahko ogledamo kakšno igro na prostem. Čeprav si igre še vedno pogleda veliko ljudi, pa njihova obiskanost pada. To so ugotovili tudi v Kulturnem društvu Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, v okviru katerega deluje poleg tamburaške skupine in ljudskih pevcev tudi gledališka skupina, ki že vrsto let pripravlja igre na prostem.

 

Miklova Zala je bila pravi bum

Njihova prva igra na prostem, Miklova Zala, je privabila daleč največ obiskovalcev, v dveh letih si je predstavo ogledalo okrog 24 tisoč ljudi. Kot pravi predsednik društva Slavko Cvetko, so z igrami na prostem začeli med prvimi, kar je tudi eden izmed vzrokov, da so bile njihove prve igre najbolj obiskane. Takrat se spomni, da so tudi sami veliko tvegali, saj niso vedeli, ali bo igra privabila širši krog obiskovalcev ali ne. V priprave, oder in efekte so vložili veliko denarja, sodelovalo je ogromno ljudi in živali, v sam oder sta bili zelo dobro vključeni okolica in cesta, ki so jo za čas predstave zaprli. Oddahnili so si, ko so videli, da je obisk visok. Z denarjem, ki so ga prislužili, so obnovili kulturni dom ter zgradili kolesarnico. Ko se je tovrstno odrsko delovanje razširilo tudi drugod, pa je začelo število obiskovalcev upadati. Konkurenca je velika, igre se vsako leto zvrstijo v istem časovnem obdobju (junij, julij), kar posledično vpliva tudi na obisk, meni predsednik društva. Seveda imajo pomembno vlogo tudi sama igra, režiser ter igralci. Nekako so ugotovili, da po obiskanosti prednjačijo komedije, v katere je vključen tudi narečni jezik ter resne zgodovinske igre. V društvu, ki ima korenine v letu 1893 in takratnem Katoliškem slovenskem bralnem društvu MIR, se zavedajo, da bi morali narediti več na promociji, a so tukaj predvsem finančno omejeni. Sicer je, kot pravi Slavko Cvetko, dober glas še vedno tisti, ki privabi največ ljudi, vendar bi se morali, če si želijo tudi obiskovalcev od daleč, povezati tudi s kakšnimi bolj oddaljenimi turističnimi društvi.

 

Prizorišče pred gradom

Na njihovem prizorišču, ki je pred velikonedeljskim gradom, so odigrali zgodovinske igre, kot so Celjski grofi, Jezusovo življenje in Mlinarjev Janez ter komedije Zadrega za zadrego, Pricoprani ženin iz Amerike, Trije vaški svetniki, Dve nevesti in Gostilna pri Malčki. V devetih sezonah si je omenjene predstave ogledalo 46 tisoč ljudi. In koliko ljudi sodeluje pri tovrstnem projektu? Od 70 do 90 ljudi, pravi predsednik društva, lahko pa tudi več, odvisno od same igre. Priprave na vsakoletno igro se pričnejo v začetku koledarskega leta z objavo razpisa, s pomočjo katerega izberejo režiserja ter igro. Sledi iskanje igralcev. Zanimanje za igranje v tovrstnih amaterskih gledališčih je veliko, pogosteje je težje najti prave igralce za prave vloge. V sami igri ponavadi aktivneje sodeluje okrog 20 izkušenih igralcev, v ozadju pa so vsi ostali: tisti, ki pripravljajo zakulisje, skrbijo za tehniko, posebne efekte, kostume … Za komedijo, ki jo odigrajo na prostem, je potrebnih kakšnih 25 do 30 vaj, medtem ko zgodovinske igre zahtevajo tudi več vaj. Kakšen mesec dni pred predstavami postavijo tudi oder, da se vaje preselijo iz ‘notranjosti’ na prosto. Sledi premiera ter 12 do 15 ponovitev predstave.

 

Prednosti odprtega odra

Slavko Cvetko pravi, da ljudje pričakujejo, da bo igra na prostem v primerjavi s predstavo v gledališču pokazala več energičnosti, dogajanja in dinamike, saj odrsko ni tako zelo omejena.

Medtem ko oder v notranjosti gledališča omejuje, je odprti oder mnogo manj omejen: v zgodbo lahko vključiš okolico odra, kakšno cesto, trato, zvezdnato nebo, sodeluje pa lahko tudi veliko več ljudi. In ravno več nastopajočih pripomore tudi k večji dinamiki predstave. Pri uspešnici Miklova Zala so npr. sodelovali pravi konji, pri lanski komediji Ne joči, Veronika pa so se igralci vozili s kolesi, otroci so se žogali in plesali na trati. Vse to so torej prednosti odprtega odra, ki jih režiser mora dobro izkoristiti.

Vsekakor so tovrstne igre tako v Veliki Nedelji kot kjer koli drugje v Sloveniji dobra popestritev turistične ponudbe. Zato, če se odpravite junija ali julija na izlet v severovzhodni konec Slovenije, le skočite na www.kdvelikanedelja.si in si poglejte, kakšno igro bo društvo predstavilo to poletje. Zraven pa si lahko ogledate še velikonedeljski grad, bližnji Ormož in Ptuj ter Jeruzalemske gorice.