Karlov most čez Vltavo je
ena od glavnih znamenitosti Prage. Kot pove že njegovo ime, ga je dal postaviti
cesar Karel IV., potem ko je poplava leta 1342 uničila Juditin most, ki je do
takrat povezoval Staro mesto z mestno četrtjo »Mala strana«. Gradnja je trajala
skoraj petdeset let. Začeli so leta 1357, slavnostno pa je bil most odprt leta
1402, štiriindvajset let po cesarjevi smrti. Most je dolg več kot pol
kilometra, širok pa deset metrov. Okrašen je s tridesetimi baročnimi
skulpturami, ki so bile dodane na prelomu iz 17. v 18. stoletje.
Juditin most, imenovan po
ženi takratnega češkega kralja Vladislava I., so na tem mestu postavili okoli
leta 1170. Potem, ko je bil sredi 14. stoletja uničen, je Karel IV. za gradnjo
novega mostu zadolžil arhitekta Petra Parlerja (ki je v tem času projektiral
tudi slavno katedralo Sv. Vida). Kot gradbeni material so uporabili peščenjak,
v malto pa so po legendi (ki so jo potrdile sodobne raziskave) kot vezivo
primešali tudi jajca. To naj bi bila skrivnost trpežnosti Karlovega mostu, ki
že 600 let kljubuje nepredvidljivim vodam Vltave.
V svoji dolgoletni
zgodovini je Karlov most pretrpel mnoge katastrofe in bil prizorišče številnih
zgodovinskih dogodkov. Leta 1432 je poplava poškodovala tri stebre, šestdeset let
kasneje pa je voda poškodovala enega od lokov. Po bitki na Beli gori leta 1621
so glave poraženih voditeljev upora proti Habsburžanom izobesili s Starega
stolpa ob mostu. Med tridesetletno vojno leta 1648 so Švedi zasedli Malo strano
in ko so se poskušali prebiti v staro mesto, se je najhujša bitka vnela ravno
na Karlovem mostu, pri čemer so nepopravljivo poškodovali gotsko okrasje na
tisti strani Starega stolpa, ki je obrnjena k reki.
Do leta 1870 je bil most
znan pod imenom Kamniti most, po pokrovitelju pa so ga poimenovali šele tedaj,
ko so čezenj speljali prvo progo javnega prevoza. Leta 1890 je huda poplava
spet ogrozila Karlov most, saj je voda prinesla na tone debel in drugega lesa
iz višje ležečih krajev ob reki. Sila naplavin je mostu prizadejala hudo škodo,
saj sta se podrla dva loka, v vodo pa je padlo tudi nekaj kipov. Popravila so
trajala dve leti. Med leti 1965
in 1978 so češkoslovaške oblasti opravile veliko obnovo
mostu. Od takrat je Karlov most dostopen izključno za pešce. Čeprav je most v
poplavah leta 2002 utrpel le malo škode, so se odločili za nova popravljalna dela,
ki bodo končana v letu 2010.
Karlov most je v novejšem
času postal ena od glavnih turističnih znamenitosti češke prestolnice. Podnevi se
čezenj valijo gruče obiskovalcev, ne toliko, da bi prečkale reko, pač pa
predvsem za to, da si ogledajo ta slavni most. Na mostu se zbirajo tudi razni
ulični umetniki in prodajalci spominkov, ne manjka pa tudi tatov, ki prežijo na
neprevidne turiste. Karlov most je morda izgubil svojo prvotno vlogo pomembne
prometne žile, si je pa pridobil sloves kulturne znamenitosti in postal pravi
simbol Prage.
