Katerina Kalc – akademska slikarka
Razni jeziki umetnosti se med seboj pogovarjajo.
Na Uradu za Slovence po svetu sva s hčerko spoznali akademsko slikarko Katerino Kalc.
Prijazno se je odzvala povabilu, da spregovoriva o ustvarjalnosti.
Ob prijetnem dogodku se je stkal zanimiv pogovor.
-Se talent rodi ali to postane?
»Nagnjenost k ustvarjalnemu razmišljanju, dojemanju in izražanju je delno prirojena. Oziroma, podlaga za razvoj kreativne osebnosti je dana od genetike. Dejanski razvoj potenciala, dograjevanje in bogatenje pa so stvar življenja, vzgoje, družine, okolja, izbir, možnosti in zakaj ne…’naključja’ itd.«
-Kdo vas je navdušil za ustvarjanje?
»Navdušila sem se v kasnejših letih, ko je bila ustvarjalna pot že izbrana. Mislim da navdušenje nastane in raste takrat, ko začnemo poznavati vedno več nekaj , kar nas močno nagovarja. Osebno sem to začela doživljati potem, ko sem že obiskovala že usmerjeno šolanje (na umetniškem liceju in nato na akademiji). Navdušenje bolj povezujem z aktivnim zavedanjem, s samozavestjo.«
-Vaši prvi poskusi ustvarjanja…
»Mislite otroški? Sama se ne spominjam. Starši, sorodniki in vzgojiteljice pravijo, da je bilo nekaj že v otroštvu. Verjetno je tako. Ampak to niso poskusi ustvarjanja. To je normalno likovno izražanje otroka, ki ima rad risanje, barve, oblike. To je ustvarjanje, niso poskusi. Vsi predšolski otroci so umetniki.
Potem mi je bilo skozi vse odraščanje likovno izražanje zelo blizu, naravno in samodejno. Potreba. Spet ni to poskus. Je razvoj.«
-Študijska pot…
»Istirtuto d’arte v Trstu, ki je danes umetniški licej, nato Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Vmes ( ali morda prej : sem bila na srednji šoli ali že na višji) tudi celoletni večerni tečaj pri tržaški umetnici Megi Pepeu, ki mi je zelo koristil za izboljšanje risarskih spretnosti.«
-Spomin na prvo razstavo…
»Na začetku sem sodelovala na skupinskih razstavah v Trstu in okolici. Nato na skupinskih razstavah s svojimi sošolci iz akademije. Prva samostojna razstava je bila po zaključku akademije, če se ne motim. Takarat je iz otvoritve nastala prava veselica, prišlo je res veliko ljudi, prijateljev, znancev, bila je glasba v živo…Lep spomin.«
-Spomin na prvo ilustrirano knjigo…
»Prva je bila zbirka pravljic , ki sem jih ilustrirala za revijo Galeb v prvem obdobju svojega dolgoletnega sodelovanja z revijo.«
-Sta za vas pomembna kraj in čas ustvarjanja?
»Ob tem vprašanju mislim predvsem na slikarstvo, sekundarno tudi ilustriranje. Za ustvarjanje je potreben mir, samota, notranja tišina. Kraj ,kjer je ves potreben material pri roki, kjer je udoben kotiček za pavzo ob opazovanju dela, ki nastaja. Idealni kraj je miren, zaseben. Čas…idealen čas je počasen, brez številk. Čas rojstva in razvoja dela.
Žal so realne razmere večkrat vse prej kot idealne. Delo z rokom za oddajo, naročila, moteče obveznosti, moteče okolje, druga dela za preživetje.«
-Odnos do drugih zvrsti umetnosti?
»Vse se prepleta. Razni jeziki umetnosti se med seboj pogovarjajo. En z drugim se bogatijo, drug od drugega črpajo navdih, navdušenje, ideje, emocije.«
-Kako se življenje in umetnost združita, povežeta?
»Zgodi se, da prideš do spoznanja ,da ne moreš živeti brez umetnosti. Brez ustvarjanja. Ustvarjanje predstavlja smisel, način, potrebo, motivacijo, hrepenenje, frustracije…
V življenju je lahko ljubezen do družine, do otroka, do partnerja, do svojega doma … in je ljubezen do umetnosti, ki je vzporedna.
V materialnem vsakodnevnem organiziranju ustvarjalnega dela pa je umetnost skorajda bolj podobna obrti, takrat ko delaš s časovnimi in vsebinskimi omejitvami za nek projekt, program, naročilo, ki predstavlja predvsem potreben denarni dohodek.
Sicer se v bolj konkretnih in splošnih primerih življenje kogarkoli poveže z umetnostjo tako, da se
za umetnost zanimamo, z obiskovanjem razstav, mest, krajev, s spoznavanjem preko spleta, s poslušanjem glasbe, z branjem…vsi imamo možnost tega povezovanja.«
-Vaši ustvarjalni načrti…
»Tudi tokrat bi ločila odgovor v del , ki je povezan s službo in del, ki je povezan z emotivnostjo, željami, navdihom.
V naslednjih mesecih bom zasedena s projekti na šolah in vrtcih , kot zunanja sodelavka. V teku so tudi trije tečaji risanja za odrasle osebe in nekatera naročila za ilustracije.
Ta dela mi napolnijo sk
oraj ves čas in zaradi tega moram odlašati večji del svojih projektov, ki bi jih rada udejanila na neodvisen, oseben način. Težko je, ker žal ima prednost prvi del.
Želim si, da bi se v tem letu in dalje ojačilo uspešno samostojno ustvarjanje.«
Pogovarjala se je Vladimira Rejc.
