Francoski triler
Režija Dominik Moll, scenarij Gilles Marchand in Dominik Moll po romanu Pauline Guéna 18.3, Une année à la PJ, fotografija Patrick Ghiringhelli, montaža Laurent Rouan, glasba Olivier Marguerit, zvok Francois Maurel, produkcija Caroline Benjo, Barbara Letellier, Carole Scotta, Simon Arnal, igrajo Bastien Bouillon, Bouli Lanners, Anouk Grinberg, Théo Cholbi, Johann Dionnet, Thibault Evrard, Julien Frison, Paul Jeanson, Mouna Soualem, Pauline Serieys, distribucija FIVIA – Vojnik
Festivali, nagrade Cannes; nagrada lumière za najboljši film in najboljši scenarij; magrittova nagrada za najboljšega igralca in najboljši tuji film v koprodukciji; Busan; Liffe
Zgodba
V filmu je pretresljiva uvodna scena; ko se mlado dekle vrača s praznovanja ponoči domov, je umorjena. Zakrinkan neznanec jo polije z bencinom in zažge. Zjutraj se začne policijska preiskava. Zbiranje dokazov je neuspešno, saj končnega rezultata ni. Mlada ženska je umorjena, policija sumi, da gre za umor iz ljubosumja, preiskava navrže kup osumljencev z motivom. Spoznavamo osebne zgodbe preiskovalcev, večinoma so to moški, sodna izvedenka in nova detektivka v kolektivu sta ženska lika, ki sta prikazana zelo pozitivno. Umorjena mladenka je bila precej živahna, hitro se je zaljubljala, moški (osumljenci) pa so prikazani kot posesivni, kar je problem, ki je zakoreninjen v današnji družbi.
Med zaposlenimi na kriminalistični policiji velja, da vsak preiskovalec v sebi nosi kakšen nerešen primer, ki mu ne gre iz glave in ga obseda, se ga dotakne bolj kot drugi, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Mlademu in ambicioznemu Yohanu Vivesu so pravkar zaupali delo vodje kriminalne enote v Grenoblu, ko na mizo dobi primer umora mlade, komaj enaindvajsetletne Clare. Sprva raziskovanje življenja žrtve kmalu postane obsesija. Več pogovorov, kot jih Yohan opravi, več je osumljencev, ob tem pa naraščajo frustracije. Neizpodbitno je samo eno dejstvo: zločin se je zgodil v noči dvanajstega oktobra in ostal nerazrešen.
Zanimiva je skrivnostnost zgodbe, pa tudi dejstvo, da bližje ko gledaš, bolj se skrivnost poglablja. Kadar ne poznamo imena storilca, opazimo več; bolj se približamo preiskovalcem, medtem ko zaslišujejo in tavajo v temi; čutimo njihove dvome in naraščajočo frustracijo. Skrivnost veliko bolj razkriva delovanje institucij in človeka, kot bi ju lahko razrešitev primera. Ogromno novic obravnava primere nasilja moških nad ženskami. Kriminalisti, ki se morajo boriti proti temu nasilju, so skoraj izključno moški. O čem razmišljajo ti možje, medtem ko preiskujejo kazniva dejanja, storjena nad ženskami, ki bi lahko bile njihove hčere, partnerice, prijateljice, sestre? Kako gledajo na osumljence? In kako na žrtve? Kakšne občutke vse to vzbuja v njih? Gledali smo si med gledanjem filma postavljali takšna vprašanja.
Navdušujoča policijska drama, v kateri reševanje zločina odpira vsakič nova vrata v labirintu, ki mu ni videti konca.
Kritike
»Dominik Moll se podpisuje pod najboljši francoski film leta.«
– Etienne Sorin, Le Figaro
»Francoske režiserje fascinira delo policije – spomnimo se filmov, kot sta Policija (Polisse) z Maïwenn ali Milost (Roubaix, une lumière) Arnauda Desplechina –, toda Moll se od običajnih žanrskih pravil odmakne s čudno (in učinkovito) mešanico psihološkega trilerja, skoraj dokumentarnega pristopa in zanimivega pogleda v svet moških, ki preiskujejo moške zaradi nasilja nad ženskami. Tisti, ki si želijo klasične detektivke, bodo morali iskati drugje, toda Dvanajstega ponoči je kljub temu (ali pa morda prav zato) izjemno dragocen in prevzemajoč film.«
– Diego Batlle, Otros Cines
Napeti in pretresljivi triler je eno režiserjevih močnejših del; film, ki se s pomočjo žanrske šablone poglobi v vprašanja nasilja, spola in delovanja policije v sodobni Franciji.
Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec.
Po ogledu filma smo se gledalci lahko tudi srečali s slovensko pisateljico Agato Tomažič.
Večer smo zaključili in nazdravili v prijetnem klepetu.
