Maja Drolec: Mednarodni dan pismenosti

0
96

Že od leta 1966 je 8. september mednarodni dan pismenosti.

Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je skupaj z mednarodnim bralnim društvom proglasila 8. september, dan pismenosti, po vsem svetu.

Friderich Douglass, temnopolti ameriški suženj in borec proti suženjstvu, je že  v 19. stoletju menil: Ko se enkrat naučiš brati, boš večno svoboden.

Dandanes pojem pismenosti ni le sposobnost branja in pisanja, ampak zaobjema celo vrsto veščin in znanj: bralne, pisne, računske, računalniške …

Bralna pismenost se začne razvijati v zgodnjem otroštvu (usvajanje sposobnosti govora in poslušanja), v začetnih procesih šolskega opismenjevanja, to je usvajanja osnovnih veščin pisanja in branja, in se nato nadaljuje z razvijanjem funkcionalne pismenosti ter sposobnost učenja z branjem.

Proces razvijanja pismenosti traja vse življenje.

Pismenost je predpogoj za osebni in družbeni razvoj, zmanjšuje revščino in neenakost, ustvarja bogastvo in pomaga izkoreninjati težave s prehranjevanjem in javnim zdravjem. Po mnenju Audrey Azulay je v zadnjih letih v vseh območjih sveta prišlo do velikega napredka, saj je pismenost prvi korak k svobodi, k osvoboditvi iz družbenih in ekonomskih omejitev. Na milijone moških in žensk se je s širokim gibanjem za pismenost in demokratizacijo dostopanja do izobrazbe vzpelo iz nevednosti in odvisnosti. Še vedno pa svet, v katerem bi vsakdo imel osnovno znanje, ostaja le želja.  Žal še vedno 260 milijonov otrok po svetu ni vključenih v šolo, kjer se učijo branja in pisanja.

V Sloveniji se na ta dan, 8. septembra,  začne nacionalni mesec skupnega branja, ki se zaključi  8. oktobra s tednom otroka. Tako se spodbuja branje kot vrednota pri vseh generacijah bralcev, z branjem povezanimi dogodki ter s širjenjem, izposojo in nakupom knjig.

V času koronakrize, ko so morale šole zapreti svoja vrata,  je bilo še posebej pomembno zadovoljstvo in zdravje naših otrok. Čeprav spada Slovenija na 11. mesto glede fizičnega zdravja otrok, pa vendarle narašča število debelih in anksioznih otrok, povečuje se revščina in nastajajo vrzeli v zdravju. Z vodenjem in spodbujanjem branja in pisnega ustvarjanja bi se manj otrok in mladostnikov prepuščalo internetnim stranem na računalnikih in tablicah, ki niso vedno informativnega značaja, ampak le slabša zabava.

Prvo opismenjevanje se zgodi s pomočjo učiteljev prvega in drugega razreda osnovne šole. Potem je otrok prepuščen sebi in družini, ki bi morala biti vzor, ko bi imel zgled, da berejo starši, da se pogovarjajo o knjigah med seboj in z njim.

 Knjiga bi morala biti prisotna v vsakdanjem življenju!

V modernih časih smo zaskrbljeni, če je knjiga še vrednota. Kakšen je odnos do knjig? Šolarjem se ponudi tekmovanje iz bralne značke, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, obisk šolskih in matičnih knjižnic, spodbujanje branja pri pouku slovenščine.

Dobri bralci skoraj vedno v življenju najdejo dobre zgodbe, zgodbe, ki jim pomagajo najti izhod iz zapletenih življenjskih situacij. V branju lahko najdejo največji užitek, razvijajo koncentracijo (v petih stoletjih je najboljši medij za urjenje koncentracije), sočutje, pravičnost in miselne povezave. Branje je nujno za obstoj družbe, bralci dosegajo celo višjo starost.

 Knjiga nas uči dostojanstva in človekovih pravic.

In kako do dobre knjige, do knjige z dobro zgodbo? Vir informacij so lahko mediji, posodobljeni učni načrti, priporočila od ust do ust, naključno.

Nekateri so verjeli, da bodo e-knjige nadomestile tradicionalne knjige in za zmeraj spremenile založništvo. A tiskana knjiga se uspešno spopada z vsemi sodobnimi izzivi.

Napisala: Maja Drolec