SMG; sezona 2021/22
RAZCUFANE ZGODBE
Po zgodbah Petra Svetine
Režija: Maruša Kink
Dramaturgija: Špela Frlic
Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer
Oblikovanje pokrival: Alja Sušnik
Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar
Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic
Lektorica: Mateja Dermelj
Producentka in vodja predstave: Jera Topolovec
Zgodbe tacajo okrog, dokler se ne usedejo v srce. Pridejo tja, ko smo otroci, in ostanejo, ko nam posivijo lasje.
Zgodbe tavajo okrog, dokler jih kdo ne najde, ker ne gre samo mimo. In jih pove ta pravim ušesom. Takim, ki ne slišijo samo glasu, ampak tišino.
/Peter Svetina/
Predstavo Razcufane zgodbe sem si ogledala v soboto, 26. marca, ko se je pričel 14. festival Bobri. Letos je posvečen pripovedovanju in ilustraciji. Prirediteljica festivala Bobri je Mestna občina Ljubljana, izvršni producent pa Slovensko mestno gledališče.
V predstavi za otroke Razcufane zgodbe se prepleta gledališče in pripovedovanje ob spremljavi glasbe. Pripovedovalci z gledalci vzpostavijo prijetno sodelovanje, živahno dogajanje. V polni dvorani je bilo več kot polovica otrok, ki se med predstavo niso dolgočasili, ampak napeto pričakovali naslednjih prizorov. Neki mali deček je nekajkrat zavpil: »Ja, pajade!«, kar dokazuje, da je bil več kot sto odstotno vživet v karavano, ki tovori najdragocenejše blago; išče in tvori zgodbe. Hkrati nastajajo ljudske pravljice, in tiste, ki so se porodile iz vsakdanjega dogodka, zabave, misli ali zveneče besede.
Štirje pripovedovalci: Lina Akif k. g., Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin – vsak z značilnim pristopom k pripovedovanju.
In trije živahni glasbeniki Pantaloons (Luka Belič k. g., Aljaž Markežič k. g., David Nik Lipovac k. g.), vsepovsod stikajo za zgodbami in v pripovedi vpletajo zvoke, slike, predmete, občinstvo. In ko se kovček zgodb odpre, si lahko kvečjemu želimo, da ga ne bi nikoli več zaprli.
Iz Razcufanih zgodb izcufane pravljice Petra Svetine so: Kitajska karavana, O stolu, ki je postal prestol, Pravljica o treh ventilatorjih, Vran želja, Posodi mi brke,
Izbor za naj brke (V Brkistanu (Dušan bei) so bili trije tekmovalci. Občinstvo je s topotanjem izbiralo naj-brke. Na izbor je močno vplivala »kuhinja«, čeprav se je zmagovalec pritoževal, da je to kuhinja).
Pustolovska zgodba Opica Nur; zgodba o črnodlakih opicah, ki živijo na najvišji gori na svetu. Če dvigneš roko, se lahko dotakneš neba. Na vrhu gore je zelo mrzlo, a soopice cele dneve lahko poležavale v toplih, brbotajočih lužah (džakuzijih). Kljub vsemu udobju, ki ga ponuja gora, je mlado opico zanimal svet nižje, v megli pod goro, zato se odpravi na pustolovsko pot napisat svojo pustolovsko zgodbo. Na dnu gore ugotovi, da je gora obdana z morjem in v morju, blizu obale, je zasidrana ladja, na katero se Nur povzpe. Sicer ugotovi, da živali niso zaželene (tabla – stop živalim). Še preden se uspe skriti, jo opazi razvajen otročaj, ki jo na vsak način hoče imeti za svojo igračko. Nur uspe pobegniti in svoje moči za preživetje na tej ladji združi s kengurujem in koalo, naredijo živo piramidi, odeti v krznen plašč, pokriti z razkošnim damskim klobukom in sončnimi očali se srkrijejo med potnike. Ponesreči se piramida podre, slepi potniki so razkrinkani in Nur pade v roke pohlepnega prekupčevalca z redkimi živalmi, ki jo proda cirkusu. V cirkusu se mora v ringu boriti z albino – krokodilom, vendar namesto borbe le-to samo uprizorita in pri tem pripravita Nur pot za pobeg. Nur se zateče k jasnovidki, ki jo s svojo magično kroglo vrne nazaj v brbotajoči džakuzi v objem njene mamice.
To je zgodbica, s pomočjo katere se odrasli lahko pogovarjajo z otroki o našem odnosu do živali, o prijateljstvu, o radovednosti, želji po pustolovščinah.
Predstava je požela bučen aplavz in nasmejane obraze otrok in njihovih staršev.
Zapisala: Maja Drolec
