Umetnost povezuje, je naša luč v dialog, v svet medsebojnega razumevanja in miru
Včeraj, 28. novembra, na mednarodni dan Sredozemlja, so sočasno potekali koncerti v kar 42 državah. V Ljubljani se je odvijal kulturni dogodek z okroglo mizo in koncertom Jazz Oud Quarteta z gostoma. Udeleženci programa so soglasno izrazili prepričanje v moč umetnosti, da spodbuja solidarnost in dialog, tudi medkulturni. V času, ko se družba sooča z naraščajočo nestrpnostjo, nasiljem in polarizacijo, se iskanje poti k bolj vključujoči družbi kaže kot izjemno pomembno. Umetnost nas skozi svoj univerzalni jezik opominja na našo skupno človečnost.
Zavod APIS je s podporo Anna Lindh Fundacije in v soorganizaciji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve v Viteški dvorani Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ter v okviru Dneva Sredozemlja, pobudi Unije za Sredozemlja, pripravil kulturni program. Večer je otvorila nacionalna koordinatorka za Sredozemlje v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Nina Skočajić Juvan, ki je poudarila, da umetnost in kultura ne poznata meja, da preko glasbe, podob in besed povezujeta ljudi in države na obeh straneh Sredozemlja v izrazu solidarnosti in v človečnosti. Dogodek se je nadaljeval z okroglo mizo z naslovom “Moč glasbe, poezije in književnosti kot medijev medkulturnega dialoga”, ki jo je povezovala novinarka in ustvarjalka Mimi Podkrižnik, kjer so zanimivi gostje odstirali odgovore na vprašanje, kakšno vlogo ima in kako umetnost spodbuja medkulturni dialog ter povezovanje med ljudmi in državami Sredozemlja.
Mohamad Abdul Munem, sirijski založnik in književnik palestinskega rodu, čigar ded je med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 pribežal iz Hajfe v Alepo, sam pa je po izbruhu sirijske državljanjske vojne leta 2011 pribežal v Slovenijo, je povedal, da je vojna nekaj, kar doživlja od svojega rojstva do danes, a da je prav v književnosti in poeziji našel tisto luč, ki je potrebna za življenje: »Zvok bomb in raket je bil glasen, zvok uničenja stavb nad nami je bil kot nič drugega, vendar ne vemo, od kod prihaja tisti ptič zgodaj zjutraj, ki živo zapoje svojo pesem, in začnemo znova živeti.« Poudaril je, da je so zanj književnost, poezija, lepota, »mehko orožje za življenje – luč, ki nosi vse dialoge in se vzviša nad človeka kot ritem himne.«
S tem, da književnost ne pozna meja, da je most med narodi in kulturami se je strinjala tudi Predsednica Slovenskega centra PEN in generalna sekretarka mednarodnega PEN-a, Tanja Tuma: »Književnost je prosta kot sanje, zato književniki in književnice sanjamo o svetu miru in razumevanja, v katerem ni cenzure, ni politike močnejšega in bogatejšega, ki zlorablja svoj položaj na račun drugega,« je povedala in v nadaljevanju poudarila, da je bilo območje Sredozemlja predolgo žalosten simbol nečloveških dejanj. »Sredozemsko morje je dovolj dolgo grobišče nehumanih teženj, vsi si moramo prizadevati, da bo postalo plovna vez med državami in ljudmi ob njem.« V luči slednjega je izpostavila pomembnost projekta ICORN, ki povezuje več kot 60 mest po svetu z namenom, da nudi varno zatočišče tistim umetnikom in novinarjem, ki so zaradi svojega udejstvovanja v domovini ogroženi: »Ljubljana je eno izmed ICORN mest od leta 2010 dalje, obiskali so nas ljudje iz Afrike, iz Irana, Iraka. Zelo sem vesela, da jim lahko ponudimo vrata v svobodo in da je Slovenija tako gostoljubna dežela, da se ljudje odločajo ostati tukaj.«
Mag. Tina Vodnik, vodja Sektorja za Afriko in Bližnji vzhod z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, je med drugim predstavila vlogo in aktivnosti kulturne, znanstvene in športne diplomacije, ki jih v sklopu diplomatskih dejavnosti izvaja ministrstvo. Izpostavila je zgodbo svetovne popotnice slovenskih korenin Alme M. Karlin v deželi vzhajajočega sonca, ki so jo v času njenega službovanja na Japonskem uporabili v kontekstu obeležitve diplomatskih odnosov med državama. Izrazila je tudi potencial Slovenije kot sredozemske države na stičišču več geopolitičnih regij v Evropi, v smislu prizadevanj za zbliževanje držav evro-sredozemskega območja: »V kontekstu številnih izzivov, ki imajo posledice za celotno regijo v smislu stabilnosti in varnosti, je okrepljeno sodelovanje držav z obeh obal Sredozemlja pomembno. Tu nas združuje veliko izzivov in tudi priložnosti.«
Tudi predsednik Evro-sredozemske univerze (EMUNI) s sedežem v Piranu, dr. Abdelhamid El-Zoheiry, je izpostavil podobno poslanstvo, ki ga njegova institucija opravlja že od vsega začetka izpred 15-tih let: »Naša misija je spodbujati zaupanje, medsebojno razumevanje in sodelovanje, ki lahko naredijo resnično razliko,« je povedal in poudaril da je dogodek kot je dan Sredozemlja še toliko bolj pomemben v luči trenutnih kriznih razmer, ki zaznamujejo dogajanje v regiji. Kot znanstvenik je izpostavil tudi, da tako umetnost kot znanost nimata omejitev. »Kulturna in znanstvena diplomacija sta dve plati istega kovanca. Ameriški in sovjetski znanstveniki so na primer sodelovali že med hladno vojno, in pri EMUNI-ju se danes zelo angažiramo za prevajanje literarnih del, pripravljeni smo delovati kot most za prevajanje nekaterih slovenskih literarnih del v druge evropske jezike.«
Tekom večera se je odvijalo branje poezije različnih avtorjev, interpretiral jih je v Sloveniji živeči igralec Rasfan Haval, rojen sicer v kurdski regiji severnega Iraka, ki pa se je z družino preselil v London, ko je bil še otrok. Med izbranimi so bila dela avtorjev iz Sirije, Irana, Iraka in Grčije, in sicer poezija Mohamada Abdula Munema, Stamatisa Polenakisa ter dveh ICORN rezidentov, poetov, ki jih je v umetniški azil sprejela Ljubljana v okviru mednarodne mreže mest, ki promovirajo svobodo izražanja in omogočajo zatočišče preganjanim ustvarjalcem, Pooyesha Azizedina in Sameerja Sayegha.
Vrhunec programa ob dnevu Sredozemlja je bila glasba. Jazz Oud Quartet je z gostoma tankočutno prepletal evropski jazz in orientalske tradicije – predvsem arabski muwashahat, iranski radif in indijsko rago. Lado Jakša, eden izmed članov kvarteta, je pred koncertom povedal, da je njihova »orientalska motivacija ustvariti novo glasbeno pokrajino, ki temelji na načinih, ki se razlikujejo od naših klasičnih dur in mol lestvic, s poudarkom na jazzu, ki nam omogoča ritmično intenzivnost, svobodo improvizacije ter eksperimentiranje z zvoki različnih instrumentov.«
Zvoki multuinstrumentalistov Jazz Oud Quarteta, Borisa Šinigoja, Lade Jakša, Mihe in Tomaža Šinigoja, s posebnima gostoma, električnim kitaristom Žigom Krofličem in Jordancem palestinskih korenin iz okolice Maribora, Mahmoudom Al Khatibom, so polno dvorano občinstva popeljali v številne duhovne, kulturne, zgodovinske, domišljijske in mnoge druge bližnje ali bolj oddaljene svetove. Po besedah Borisa Šinigoja, izjemnega lutnjista in tudi umetniškega vodje Jazz Oud Quarteta, je glasba izraz lepote, ki »po Dostojevskem edina lahko reši svet pred sovraštvom, obupom in nezadovoljstvom. In spet,« je še dodal, »glasba je božanski jezik Boga in ljubezni, ki lahko spremeni vsakega posameznika v boljšo osebo.«
