Ko sem bila še otrok, mi je babica večkrat rekla: „Ti bi še glavo nekje pozabila, če se ne bi držala tvojega vratu.” Na žalost nisem ena tistih, ki imajo skoraj fotografski spomin. Preden se nekaj vtisne v moje nevronske mreže, potrebujem določeno število ponovitev. Rezultat procesa pomnjenja pa na koncu za vsak primer preverjam s skoraj nevrotičnim številom priklicov zapomnjenega. Lahko pa se tolažim s tem, da poznam nekaj ljudi, ki si dejstva, strani, cele knjige bliskovito zapomnijo, vendar vse, kar so si uspeli zapomniti, tudi bliskovito pozabijo.
Mnemotehnike so različni načini, kako izboljšati posameznikovo sposobnost pomnjenja. Svoje ime so dobile po grški boginji spomina Mnemozini. Nekatere mnemotehnike temeljijo na vizualizaciji, druge na zvočni podobnosti besed, ritmu in rimah, bolj zapletene pa na uporabi simbolov, asociacij, ustvarjanju izmišljene logične celote ali združevanju.
Če bi se nekdo prvič seznanil z besedo palatalizacija, bi jo lahko na primer razbil in preoblikoval v stavek kot pa lata ni za Lacija. Pomen nove besede bi nato asociativno povezal z izmišljenim stavkom. Pri palatalizaciji gre za spremembe soglasnikov, ki jim sledijo določeni samoglasniki. V mislih si je na primer mogoče sestaviti podobo praslovana Lacija, ki z veliko črko i tolče po različnih soglasnikih, da bi spremenil njihovo obliko. Učinkovita podoba, ki nam bo ostala v spominu, je bizarna in vsebuje elemente pretiravanja.
Na videz nepovezane pojme oziroma reči si lažje zapomnimo, če jih združimo v zgodbo.
Že med starimi Grki je bila priljubljena mnemotehnika metoda loci. Govorci in pesniki so si zapomnili zaporedje elementov v svojih govorih oziroma epih tako, da so si predstavljali pomembne dele besedila na postojankah ob dobro znani poti. Sodobnemu svetu prilagojena metoda loci predvideva tudi, da si bomo neko množico dejstev, reči ali simbolov bolje zapomnili, če jih bomo v mislih razporedili po svoji sobi.
Predvsem zaporedja števil ali predmetov lahko povzročijo kakšno preglavico. Na videz nelogična zaporedja črk ali števil si lahko bolje zapomnimo, če jih povežemo ali na nek način združimo. Stavek ta suhi škafec pušča vsebuje samoglasnike in nezveneče nezvočnike. Če zanemarimo samoglasnike, nam ostanejo soglasniki, pred katerimi je treba uporabiti predlog s, ne z. V angleščini obstaja tudi stavek, s pomočjo katerega si je mogoče zapomniti prvih osem števk števila pi. Število črk v posamezni besedi ustreza vrednosti števke, torej 3,1415926 ali: how I want a drink, alcoholic of course, after the heavy lectures involving quantum mechanics.
Pri pomnenju pomagajo tudi akronimi. Akronim tum peccet (lat. naj greši) skriva v sebi začetnice imen devetih grških muz: Talía – komedija in sploh gledališče, Uránia – zvezdoslovje, Melpómena – tragedija, Polihímnia – svete pesmi, Eráto – ljubezensko pesništvo, Klío – zgodovina, Kalíope – epsko pesništvo, filozofija in govorništvo, Eutêrpe – glasba, Terpsíhora – ples in zborno petje.
Zaporedja številk si bo avditivni tip lažje zapomnil tako, da bo števila pretvoril v besede, ki se rimajo z imeni števil, na primer: 1 = nobena, 2 = tla, 3 = kri … Vizualni tip ljudi pa si bo števila lažje zapomnil s pomočjo podob, na primer: 1 = sveča ali kopje, 2 = labod, 3 = lastovica …
Zanimivi, vendar nekoliko zahtevni sta tudi mnemotehniki sistem major in sistem dominic. Pri sistemu major je vsaki številki dodeljen soglasnik, zaporedju soglasnikov se dodajo poljubni samoglasniki, ki skupaj s soglasniki tvorijo besede. S tem ko si zapomnimo eno besedo, si hkrati zapomnimo manjše zaporedje številk. Pri sistemu dominic so številkam dodeljene določene črke, soglasniki ali samoglasniki. Dobljene črke se interpretirajo kot začetnice imena slavne osebe, na primer: 1 = A, 5 = E ali AE = Albert Einstein.
Vendar pa mnemotehnike niso same po sebi čudežno sredstvo za izboljšanje hitrosti in učinkovitosti pomnjenja. Pri uporabi mnemotehnik se bo namreč najbolje odrezal tisti, ki bo precej pozornosti namenil izbiri ključne besede oziroma simbola ali podobe, pomembno vlogo pa igra tudi učinkovitost izbrane podobe.
Čeprav so vse mnemotehnike koristen pripomoček pri učenju, najbolj zaležejo tiste, ki si jih posameznik ukroji malo po svoje. Od osebnosti posameznika, starosti in predznanja je odvisno, katera izmed naštetih mnemotehnik bo nekomu najbolj ustrezala. Zase lahko rečem, da še iščem najbolj optimalno. Medtem pa me za silo rešujejo nenadni prebliski v zadnjem trenutku.
Viri:
http://education.stateuniversity.com/pages/2241/Mnemonic-Strategies-Techniques.html (4. 5. 2009)
http://encyclopedia.kids.net.au/page/mn/Mnemonic_techniques (4. 5. 2009)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mnemonika (4. 5. 2009)