Modra mošeja

0
816

Mošeja sultana Ahmeda stoji v samem srcu starega dela Istanbula. Velja za najlepši primer osmanske sakralne arhitekture in je zaradi tega poleg Hagije Sofije najbolj obiskana znamenitost največjega turškega mesta. Kot pove njeno ime, jo je dal postaviti sultan Ahmed I., ki je vladal na začetku 17. stoletja. Vzdevek »Modra mošeja« je stavba dobila zaradi modrih mozaikov, ki krasijo njeno notranjost.

 

V 15. in 16. stoletju je bil Osmanski imperij v vzponu in se je vojaško širil na vse strani. Toda na prelomu 16. in 17. stoletja, ko je prestol prevzel Ahmed I., je začela turška vojaška moč pešati. Turki so bili na zahodu prisiljeni podpisati premirje s Habsburžani, na vzhodu pa so jih porazili Perzijci. Ahmed se je odločil v prestolnici postaviti veliko mošejo, da bi odvrnil pozornost od teh neuspehov in se prikupil svojemu prebivalstvu. To odgovorno nalogo je sultan zaupal dvornemu arhitektu Sedefharju Mehmetu, učencu velikega Sinana.

 

Mošejo so gradili sedem let. Dela so se začela s polaganjem temeljnega kamna avgusta 1609 in so bila zaključena konec leta 1616, otvoritvene slovesnosti pa so opravili leta 1617. Sultan Ahmed ni dolgo užival v svojem dosežku, saj je še istega leta umrl. Sedefhar Mehmet se je slogovno zgledoval po bizantinski arhitekturi (poglavitni vzor je bila Hagija Sofija) in po svojem učitelju Mimarju Sinanu, najbolj slavnem osmanskem arhitektu vseh časov.

 

Modra mošeja je bila skoraj 400 let, vse dokler niso leta 1998 na vzhodu države odprli  mošeje Sabanci Merkez, edina v Turčiji s šestimi minareti. O tem kroži zgodba, ki je zelo zanimiva, ni pa resnična. Sultana Ahmeda naj bi kritizirali, da hoče s svojo grandiozno stavbo preseči najbolj sveto mošejo v islamskem svetu, Masjid-al-Haram v Meki. Zato naj bi dal mošeji v Meki postaviti še sedmi minaret in se s tem elegantno izognil kritikam. Dejansko pa je imela Masjid-al-Haram sedem minaretov že vsaj stoletje, preden so Modro mošejo sploh začeli graditi.

 

Mošeja sultana Ahmeda vsekakor spada med najveličastnejše primere islamske arhitekture in velja za zadnjo veliko mojstrovino klasične dobe osmanske gradbene umetnosti. S sintezo slogov in očarljivo mehkobo potez je prava paša za oči, ki navduši tako poznavalca kot laika. Pri obisku notranjosti se je treba seveda zavedati, da gre za svetišče, in se zaradi tega držati določenih pravil. Vsi obiskovalci se pred vstopom sezujejo, ženske pa si morajo pokriti lase. Hoja z bosimi nogami po mehki perzijski preprogi in občudovanje čudovito okrašenega stropa Modre mošeje je gotovo eden od vrhuncev vsakega obiska v Istanbulu.