Oljka naj bo predsednica!

0
820

Oljka doseže starost tri tisoč let

Če bi namesto Bruselj o strategiji vodenja države povprašali oljko, bi videli, slišali in spoznali, kaj pomeni trajnostna naravnanost. Že to, da oljka spada med najstarejša drevesa na planetu, pove, da je "usposobljena" za svetovanje o tem, kako voditi dolgoročno politiko. Ste se kdaj vprašali, zakaj oljka doseže starost tri tisoč let, druga drevesa pa trideset, petdeset, nemara sto let? Nobenemu drugemu živemu bitju (in tudi nobeni državi!) ne uspe preživeti toliko časa.

Vas zanima skrivnost oljkine dolgoživosti?

Oljke rastejo na enaki zemlji kot druge rastline, greje jih enako sonce, zaliva enak dež … in vendar po starosti močno presegajo tudi svoje najbližje sosede, s katerimi si delijo prostor in klimo. Nekateri menijo, da se razlog za to skriva v tem, da rastejo počasi in imajo trden les. To bi lahko povedali še za veliko dreves, ki sicer dosežejo častitljiva leta, vendar se ji nobeno še približa ne.

Odgovora ne bomo našli v njeni genetiki ali sestavi tal. Pri oljki gre predvsem za koncept: kako se loteva notranje organizacije in upravljanja. Prav ste prebrali – drevesa so kakor države v malem. Nekdo mora odločati o tem, koliko hranil bodo zadržale korenine, koliko jih bo šlo v steblo, koliko pa v liste in plodove. Če sistem ni uravnan, pride do tega, čemur s popularnimi besedami pravimo "makroekonomsko neravnovesje".

Če drevo ne vlaga dovolj v korenine, ga utegne nevihta izpuliti, če listov ne prehranjuje ustrezno, zaostaja v razvoju. Če vse vloži v plod, mu zmanjka energije za druge potrebe. To se pogosto dogaja nekaterim sadnim drevesom, ki po letu, v katerem bogato obrodijo, praviloma potrebujejo vsaj eno sezono, da si opomorejo.

Vsako drevo je zgodba zase, vsako določa svoje prioritete in svojo notranjo komunikacijo. To, kar imenujemo drevo, je zgolj materializacija tega koncepta (kot je vaša hiša, vaš vrt ali vaša garderoba materializacija tega, kar se vam zdi pomembno).

Specializacija je nevarna!

Tako kot večina ljudi o tem sploh nisem razmišljala in tega tudi nisem videla. Potem se je zgodilo: kopali smo kanal za vodo in enemu od dreves je bilo treba prerezati korenino. Ker je šlo za eno samo korenino, se mi to ni zdelo pretirano nevarno, saj so vse druge ostale nedotaknjene. Toda po mesecu dni se je več kot tretjina drevesa posušila – prav na strani, ki je bila poškodovana korenina.Takrat sem prvič dojela, da se drevesa različno lotevajo notranje dostave hranil. Očitno je imela pri tem drevesu vsaka korenina natanko določene veje, ki jih oskrbuje. Drevo ni predvidelo, da utegne priti v situacijo, ko bi bilo treba hranila iz ene korenine dostaviti tudi drugim vejam. Takšna "specializacija" je imela za posledico to, da smo najprej odrezali suhe veje, pozneje, ko se je začelo drevo preveč povešati na eno stran, pa smo posekali celotno drevo.

Različna drevesa "padejo" na različnih izpitih. Naše drevo je uničilo pomanjkanje solidarnosti v krizi.

Kako to rešuje oljka

Opisani dogodek sem popolnoma pozabila. Nanj sem se spomnila šele tedaj, ko sem na primeru oljke videla, da je lahko tudi drugače.

Na seminarju na Hvaru se veliko družimo z oljkami. Novembra smo imeli priložnost obirati zelo stara drevesa. Biti v oljki, v njenem objemu je res posebno doživetje miru in spokoja. Primerjam ga lahko le z zgodnjimi spomini na popolno varnost, ki sem jo čutila v naročju svoje babice.

Očitno je, da to ni samo moj občutek, kajti na domala vseh celinah oljke častijo kot simbol miru. Golobi miru v kljunu nosijo njene vejice. Naši predniki so velike zgodovinske odločitve pogosto sprejemali prav pod oljkami.
Verjetno vam ti podatki niso novi. Tudi sama sem jih poznala, še preden sem dojela njihov pomen.

Tistega novembrskega sončnega dneva sem bila v oljki in med obiranjem pazljivo gledala, na katero vejo lahko stopim. Potem sem zagledala debelo polomljeno vejo, ki je ležala na tleh, z matičnim drevesom pa jo je povezoval samo centimeter debel del. Presenetilo me je, da je bila veja debela skoraj petnajst centimetrov, in čeprav je bilo devetdeset odstotkov te debeline ob deblu zlomljenih, je bila na koncu popolnoma obraščena in polna plodov. Njena edina oskrbovalna pot je bil centimeter debel nepoškodovani prehod.

Pred mojimi očmi se je odstrlo bistvo oljke. Oljke preživijo tisočletja zato, ker so se že na samem začetku odločile ustvariti sistem popolne solidarnosti in redistribucije dobrin. Če je treba, lahko sleherna koreninica hrani sleherno vejico. Oljka ne pozna darvinizma in boja za obstanek. Ni pomembno, kdo je pri koritu, kdo je močnejši in kdo je hitrejši. Vsaka celica tega drevesa čuti, da bo dobila, kar potrebuje. Če pa se to ne zgodi, vse skupaj potrpijo in počakajo boljše čase.

Morda prav zato ob tem drevesu začutimo tolikšen mir.

Oljkina modrost

Od zamisli do uresničitve je navadno dolga pot. Kako materializirati nekaj takega?

Očitno to ni tako preprosto, saj bi na enak način delovala vsa drevesa.Tako so oljke pritegnile mojo pozornost.
Oljke svoje deblo organizirajo kot mrežo. Na vsakih deset do dvajset centimetrov nastane vozel, v katerega se zliva vse, kar prinesejo cevke. Od tam vodijo nove cevke, ki vse to raznašajo naprej. Povedano drugače: vse, kar najdejo in dostavijo korenine, se skozi nadvse prepleten mrežni sistem distribuira naprej. Zato oljko lahko režete, vendar je ne morete poškodovati. Če je starejša od šest let, ji tudi požar ne pride do živega, saj se obnovi iz korenine. Zato lahko prestane sušo, pomanjkanje hranil … In zato lahko mirno opazuje vse norosti tega sveta, saj je že davno dojela nesmisel pohlepa, vojne in boja za moč.

Zaradi vsega tega oljka ni le simbol miru, pač pa tudi vir modrosti. Vir, ki je na voljo tudi nam.

 

www.viva.si