V osrednjem Laosu, na severnih obronkih anamske gorske verige, najdemo eno najnenavadnejših in najbolj skrivnostnih arheoloških najdišč na svetu, planoto vrčev. Na širnem področju okoli mesta Phonsavan je raztresenih okoli dvajset grupacij velikih kamnitih vrčev, od katerih so tri največje dostopne turistom. Med vietnamsko vojno so na to regijo ameriška letala zmetala na tone bomb, od katerih jih kar tretjina ni eksplodirala, zato se je treba med obiskom strogo držati označenih poti, ki so zagotovo očiščene.
Phonsavan, ki je izhodiščna točka za obisk arheoloških najdišč, je res bizarno mesto, nekakšna kombinacija laoške vasi in naselja z divjega zahoda. Ima eno samo asfaltirano cesto, ob kateri stojijo arhitekturno neskladne hiše vseh velikosti in oblik. Mesto je relativno novo, saj so ga zgradili sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja, potem ko so staro prestolnico province Xieng Khuang popolnoma uničili ameriški bombniki.
Arheologi si še niso povsem na jasnem, kako stari so kamniti vrči, niti katera civilizacija jih je pustila za seboj. Po datiranju izkopanin sklepajo, da so bili vrči izklesani in postavljeni nekje med 500 p. n. š. in 300 n. š., čeprav nekatere najdbe kažejo na to, da bi bili lahko tudi precej starejši. Našli so 15 kamnolomov, kjer so vrče izdelovali, zanimivo pa je, da so ti kraji ponavadi nekaj deset kilometrov oddaljeni od tam, kjer vrči ležijo zdaj. Kako in zakaj so vrče, ki tehtajo med šeststo kilogrami in eno tono, vlekli tako daleč od tam, kjer so jih izdelovali, ostaja skrivnost. Tudi namembnost vrčev ni znana, najbolj verjetna je hipoteza, da so bili uporabljeni za pokopavanje umrlih.
Ban Ang, prva skupina vrčev, leži petnajst kilometrov jugozahodno od Phonsavana. Je največja od treh dostopnih skupin in tudi najlažje dosegljiva. Obsega 250 kamnitih vrčev, od katerih največji tehta kar šest ton. V bližini je tudi velik krater, ki je nastal zaradi ameriške bombe, in jama, kjer so se prebivalci skrivali med letalskimi napadi. Druga skupina, Let Sen, se nahaja še nadaljnjih deset kilometrov južneje od Ban Anga. Tam najdemo 90 vrčev na vrhu gozdnatega hriba. Zadnja skupina, ki se jo da obiskati, Ban Soua, leži spet deset kilometrov od prejšnje, na travnatem hribu sredi riževih polj. Tam leži 150 manjših vrčev.
Obisk planote vrčev je čudovita in edinstvena izkušnja, ki je zlepa ne pozabiš, deloma tudi zaradi težje dostopnosti, saj moraš, če hočeš priti v Phonsavan iz Luang Prabanga ali Vientiana, dveh največjih laoških mest, pretrpeti dolgo in naporno deseturno vožnjo z avtobusom po zelo vijugastih in slabo vzdrževanih gorskih cestah. Ko se sprehajaš med stotinami velikih skrivnostnih kamnitih vrčev, raztresenih po pokrajini brez vsake logike, te obide občutek, ki ga ni lahko spraviti v besede. Kaj takega lahko doživiš samo tukaj, v tej odročni laoški provinci, daleč od civilizacije.
