Kinodvor. Mestni kino
Mala mama; režiserke Céline Sciamma
Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne, Margot Abascal,
Distribucija: Demiurg
Francoski film prikazuje mojstrsko miniaturo o žalovanju, spominu ter skrivnostnih vezeh med materami in hčerami. Mala mama je osupljiv in občudovanja vreden film, ki govori o žalosti, tolažbi, ločitvi in ponovni združitvi, to pa počne z veliko skromnosti in nič manj strasti.
Osemletna Nelly po izgubi ljubljene babice staršem, predvsem očetu, pomaga izprazniti materin dom iz otroštva. Raziskuje bližnji gozd, kjer si je njena mama Marion nekoč zgradila hišico ob drevesu, o kateri je Nelly toliko slišala. Mama v spominjanju na otroštvo odide, in Nelly je veliko sama; ob igri in počitku. Kmalu zatem Nelly v gozdu sreča deklico svoje starosti. Gradi hišico in ime ji je Marion. Nelly ji z veseljem pomaga in kmalu ugotovi, da je to njena mama pri osmih letih, ki je rodila Nelly pri triidvajsetih. To ji tudi pove. Med njima se stke nežno prijateljstvo. Skupaj dočakata Marionino operacijo, ki se mora zgoditi v otroštvu, da ne bo imela težav s kolki, kakršne ima babica, ki je morala za hojo uporabljati palico.
Pravljična drama, ki otrokom sporoča, da so bili tudi njihovi starši nekoč otroci (Marion je bilo ponoči strah senc v sobi, tudi Nelly zaradi tega prihaja ponoči k mami), staršem pa, da tudi otroci znajo razmišljati odraslo. (Le zakaj mama odide? V kakšnem razmerju živita mama in oče?)
“Mala mama temelji na zelo preprosti ideji: srečanju in prijateljstvu med deklico in njeno mamo kot otrokom. Zamisel sem raziskovala, kot bi bila v njej nekakšna čarobna moč. Občutek sem imela, da razmišljam o novi matrici; da zgodba pripada vsem in da bom le podala svojo intimno interpretacijo. Predstavljati si sebe v odnosu s staršem kot otrokom je misel, s katero se lahko vsakdo poigrava, sanja svojo zgodbo, na novo odkriva razmerje,” je zapisala režiserka Celine Sciamma.
Režiserka se je dokazala s prvencem Vodne lilije (2006), intimno lirično pripovedjo o treh najstniških dekletih, ki prvo ljubezen doživljajo na zelo različne načine. Sledila je Pobalinka (2011), še ena tenkočutna pripoved o tegobah odraščanja in vprašanju spolne identitete, tokrat iz perspektive desetletne deklice. Tudi v svojem tretjem celovečercu Banda punc je Céline Sciamma spremljala odraščajočo mladenko, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe.
V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali Portret mladenke v ognju (2019), intimno, čutno zgodovinsko romanco, v kateri je režiserka znova ujela trenutek osvobajanja ženske identitete – tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Film je med drugim prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.
Film Mala mama /Petite maman je prejel številne nagrade;
Berlinale; Karlovi Vari; Telluride; Toronto; San Sebastián (nagrada občinstva); Sydney (najboljši film); Stockholm (nagrada FIPRESCI); Mar del Plata (nagrada SIGNIS – posebna omemba, nagrada za najboljšo fotografijo); New York; London; Viennale; Palm Springs; Liffe; Kino Otok; KRAFFT
Obiskovalci Kinodvora smo bili nad filmom in pozornim sprejemom s strani organizatorjev zelo navdušeni.
Film sem si ogledala: Maja Drolec
