Poezija je spremljevalka vsakogar, ki jo ujame, da vanjo vtke svoje misli in sanje. Lepo je, če se dotakne mladih, da na papir izlijejo vse, kar jih navdihuje. To je v modernih časih čarobno, saj se mladi tako potrjujejo, ko hitijo naproti odraslosti. 10. pesniška zbirka z naslovom Poezija mladosti ─ čarobnost navdiha je mogoče posebna tudi zato, ker so vsi pesniki dokazali, da se zavedajo stvari, ki jih obdajajo, njihove pesmi pa so igrive, predvsem razmišljujoče in tudi kritične. Z dijaki jo bomo posvetili prijatelju, sošolcu, maturantu 4. letnika Elektrotehniške in računalniške šole Arminu Črnigoju, ki je s pesmimi izrazil svoj kritični pogled na svet. V njih pa se kaže zavedanje vsega, čemur je hitel naproti. Žal bodo njegovi verzi ostali neizpeti, čeprav so čakali, da jih bo zapisal, jim vtisnil svoj pogled na odraščanje. Kljub vsemu so povedali, da nas mlad človek vodi po poti skrivnostne reke ─ življenja.
Mentorica :Bojana Modrijančič Reščič,prof.slovenščine
ŠC Nova Gorica
Elektrotehniška in računalniška šola
LJUBEZEN JE RAZLIČNA
Ljubezen je lepa,
ne glede na to
ali ljubiš predmet
ali človeka.
Jaz ljubim šport,
jaz ljubim kolo.
Pa tudi če ni lepe barve,
meni ni pomembno to.
Dekle pa, ko s pogledom ošine me,
srce v daljavo mi krene.
Ob njej se počutim svobodno,
prosto in neskončno.
Je ne zamenjam za nič.
Vse se ponavlja,
občutki in čustvovanja,
spori in ponovna snidenja.
Nino Šuligoj in Domen Trpin, 1. Rb
RAZOČARANJE
Ali ne vedo,
kar koli počno,
da to čutim tudi jaz,
čutim pritisk?
Ne razumejo,
da imam cilje,
da imam sanje,
ki jih izpolnjujem.
Moje življenje,
moji cilji,
moje sanje,
se zrušijo name.
Luka Pelicon, 1. Ra
PESEM VOJAKA
To je ta plamen, ki žari mu v srcu,
ničesar ni, kar bo ga pogasilo.
On pravi: ”Delal bom ali umrl.”
On pravi: ”Delal bom, ampak ne jokal.”
Ne ve, kaj pomeni jokati,
pravi, da le mora poskušati.
Luka Pelicon, 1. Ra
SANJE
A se spomnete te pesmi,
ko jaz sem vam govoru,
da za test naslednji dan
učiti sem se mogu?
Sem učil se na postelji
in očitno sem zaspal,
ker s knjigo gor na glavi
drugi dan sm jaz ustal.
Da vam povem pa še naprej,
kako se je zgodilo,
ko dobil sem test v roke,
mene, ja, je skoraj zvilo!
Nalog blo je polno,
test dolg je štir strani,
kriterij pa je tak,
da še danes me zmrazi …
Sem se lotu na začetku,
prvo nalogo začel,
je blo treba najti »x«,
jebelacesta, sem zaklel!
Tukaj je! Sem ga označu,
ves ponosen, ves vesel,
ker to nalogo v testu,
jaz sigurno prav bom mel!
Potm bila je druga vaja,
aaa, to ni več tako lahko!
Tem bila je ena črta
in ena čačka gor čez njo.
Da to je graf, jaz nisem vedu!
»Le kej b mogu jest tu znat!?«
Ko jaz grem v trgovino,
mi vse zračuna avtomat!
Tretja naloga, odkrito,
bil en krog narisan je,
nisem vedel, kaj naj z njim,
zato risanja jaz lotim se.
Mu narišem usta, nos,
dve očesi in lase,
saj ne da bi se hvalil,
mi prav lepo uspelo je!
Naslednja naloga pa taka,
da vedu sem, kaj treba je,
par reči za preračunat
in upat, da pravilno je!
Še par nalog sem se matru,
da bi risu, kar se da,
a bolj švoh mi je uspelo,
eh, ta matematika.
Po enen tednu, test dobim …
čista nula, ni blo druge,
a kar naenkrat se zbudim,
saj jaz sanju sem vse tule!
Matej Mohar, 4. Ra
ČLOVEK
Med prijatelji jaz čutim moč,
kot bi čudež bil mogoč.
Stojijo mi ob strani,
kot vojska, ki svoje brani.
Noben ni drugemu enak,
a pošten, iskren je vsak.
Eden rad bi ti pomagal,
drugi te poslušal,
dokler bi ne omagal.
Vsak od njih je zgodba zase,
z razlogom je ponosen nase.
Priden, pameten ali pa ima dar,
če me nasmejati zna, je car.
Moji so prijatelji povsod,
ker jaz cenim, kar je not.
Saj človeka ne naredi obleka,
ne denar ne fakulteta.
Človek SI,
nikoli pa ne boš to postal,
če druge cenit ne boš znal.
Armin Črnigoj, 4. Ra
