POEZIJA MLADOSTI ─ ČAROBNOST NAVDIHA

0
377

Poezija je spremljevalka vsakogar, ki jo ujame, da vanjo vtke svoje misli in sanje. Lepo je, če se dotakne mladih, da na papir izlijejo vse, kar jih navdihuje. To je v modernih časih čarobno, saj se mladi tako potrjujejo, ko hitijo naproti odraslosti. 10. pesniška zbirka z naslovom Poezija mladosti ─ čarobnost navdiha je mogoče posebna tudi zato, ker so vsi pesniki dokazali, da se zavedajo stvari, ki jih obdajajo, njihove pesmi pa so igrive, predvsem razmišljujoče in tudi kritične. Z dijaki jo bomo posvetili prijatelju, sošolcu, maturantu 4. letnika Elektrotehniške in računalniške šole Arminu Črnigoju, ki je s pesmimi izrazil svoj kritični pogled na svet. V njih pa se kaže zavedanje vsega, čemur je hitel naproti. Žal bodo njegovi verzi ostali neizpeti, čeprav so čakali, da jih bo zapisal, jim vtisnil svoj pogled na odraščanje. Kljub vsemu so povedali, da nas mlad človek vodi po poti skrivnostne reke ─ življenja.

 

 Mentorica :Bojana Modrijančič Reščič,prof.slovenščine

 

ŠC Nova Gorica

Elektrotehniška in računalniška šola

 

Prjatlu Arminu

 

V času črnega stroja

zganjali neumnosti po Primorski,

z gilerro divjali po bližnjih in daljnjih vaseh,

nabijali DiRT gor u kabineti,

z alfico si strelju fotke,

quadrokopter vozu si.

Kdo ga bo sedaj?

 

Takrat smo se smejali,

neumnosti zganjali,

načrtovali …

 

Tisti dan sva se smejala pr bralnem klubi

in zadnja misel tvoja,

ki ostala bo zmenoj …

»Cilj ti mora biti, kako boš najhitreje prišel iz ovinka,

ne pa kje boš parkiral.«

 

Tisti ovink, tvoj ovink,

avtobus …

 

Kam je šel smeh?

Kam so šle neumnosti?

Kam so šli načrti?

 

Ali odideš zdej ali potem,

enkrat moreš …

Razlika je le v tem, koliko ljudi

te bo pogrešalo

in koliko solz bo prelitih …

 

Raje kratko življenje,

ki je polno stvari,

ki jih rad počneš,

kot dolgo življenje,

ki bi ga preživel

v dolgočasni bedi.

 

Z nami bo ostal tvoj smeh,

tvoje pesmi in dolgi eseji,

naše neumnosti in doživetja.

 

Armin, HVALA!

 

Matjaž Rupnik, 1. Ra

 

ZELO ODGOVOREN POKLIC ─ BITI STRIC

Nekega jesenskega dne,

mi brat veselo novico pove.

Mali fantek se nam je rodil

in tebe za strica naredil.

 

Čeprav sem bil zelo ponosen,

sem bil premlad za ta posel,

saj to je odgovornost velika,

da stric si, kot se šika.

 

Znati moraš pocrkljat, potolažit,

ga pred vsemi mogočimi strahovi stražit,

zaščitit malega junaka, ko je to treba,

in pomagat, ko je kakšna druga potreba.

 

Zdaj sem že stric veteran,

za ta poklic že petkrat izbran.

Obvladam že veliko stričevskih del,

ki jih nisem vedno vesel.

 

A ko se dvignejo k tebi drobne ročice,

da bi objele te, pobožale lice,

se v srcu tvojem nekaj premakne

in se te toplo dotakne.

 

Zato poklic strica je res težak,

a malokateri mu je enak.

In prenese tudi srečo v življenje,

ki poplača delo in potrpljenje.

 

 

 

Žan Tratnik, 1. Ra

 

 

 

 

 

DEMON

Ko dušo prevzamejo demoni,

le-ta večkrat kloni,

črnini v srcu se prikloni.

Jeza in strah se izmenjujeta

z roko v roki.

Ljubezen se izgubi iz spomina,

ostanejo samo še šepetajoči zvoki.

Kaj naj človek naredi,

ko se razčloveči?

Poti nazaj ni,

vse dobi in vse izgubi.

 

Kristian Pavel Celarc, 3. Ra

 

 

PRIJATELJSTVO

Med dvema prijateljstvo je pravo, če le prav misliš z glavo.

Ne ga zaničevati, potrebno ga je le spoštovati.

Napake so odveč, če jih le odvrneš preč.

Zato pa se v prijateljstvu potrudi …

… In videl boš, da se je splačálo, kakor tvoj odsev, ki ga kaže ogledalo.

 

Alex Šiškovič, 1. Rb

 

 

 

ČLOVEŠKO SRCE

Človeško srce čudežno je,

ne ve se, kaj čuti ob vsaki minuti.

Lahko je kot kamen in močno kot plamen.

Lahko žari ali zbledi.

Kaj pa misliš ti?

Mislim, da res je vse, ker srce nepredvidljivo je.

A še vedno bo bogato kot zaklad, ki je skrit in z zemljo prekrit.

 

Alex Šiškovič, 1. Rb