Poezija Sonje Votolen

0
127

Sans moi

Ampak kako boš dihala zrak ki ti

ga zdaj dajem da ga poneseš s seboj

kako boš ljubila dihe ki ti jih diham

med prsmi da se tam prilepijo na kožo

ki sem jo poljubljal s svojo svetlobo zate

Kako boš lahko svobodno trepetala za dosegom moje roke

ki je našla metulje v puščavi

Kako boš vse to zmogla Brez mene

 

….

 

Mon nom est toi

Z ogljem napiše črke na trepet  trebuha

In gleda kožo s pogledom oglja ki vžiga

pečate stoletij

Premikam plast za plastjo svojih neštetih podteles

in pljuskam nanj in vanj vroča soparina kadeča

 

…….

 

Vous avez cassé mon coeur

Je kot osamljeno drevo

Cassé mon coeur Je kot pogumno drevo

ki kljubuje praznini

Šepeta z ustnicami ki so drevesni lističi

Pihlja ob mojem licu z vejicami svojega debla

Mon coeur Se upogne to deblo pogumno

Mi popravi moker pramen las

In reče vraiment In še cassé mon coeur

In z usločenimi rameni zre preko mojih ramen

….

 

 

Moj glas je ves od praha

ki sva ga nosila na vlažnih ustnicah

ko sva se zaprtih vek vrtinčila

med peščenimi poljubi ko sem z glasom od praha

črkovala tvoje ime in ti ga poklanjala

na kolena ki so me obročkasto

ugrabljala Da sploh nisem vedela ali

sem boleča ali  polna svetloba

Ma premiere pansee vas vers toi

….

 

 

 

 

Sous une pluie d’étoiles

Sem velika pisana košara

V meni so suhi plodovi sadja

Imam oči vseh barv in

vonj vseh krošenj

Ne vidiš ne vonjaš košare

 

 

Je cherche sur tes lèvres

Mokra ptica sem

Iščem zavetje v dlani ki si jo

tik pred mojimi perutkami zaprl

Povesila sem svoja zjokana peresca

pod zasolzene nožice Čakala bom

na zlato svetlobo in

zavetje nekega drugega okna in dlani

 

 

……

 

Nehaj že biti daljava

Ker vmes vse najine mlake izpare

Ljube mlake neskončne žeje

Ko požirek za požirkom

počasi goltava da se lahko hitro

utišiniva in zapredeva

Oh dit moi que tu seras toujours là

 

 

 

Skrivam se za zaveso laži

Razsuto dušo puščam med čermi

svojih premočenih stez

Danes nočem živeti Bloditi je lažje

In veter ima barvo črnila in moč tolažbe

Sans toi je ne suis rien

 

 

Ko me pritkeš na svojo kožo

in ko mi še prej odstreš bluzo

je pljuskanje poletja

v pomlad ki se je razvlekla

Ko me vtkeš med svoje noge

in s prsti predeš odejo ljubljenja

sva obročasta in zapljuskana

peneča obala

Quand il ne reste plus