l.
Beseda ne umre,
zamre odmevajoči glas.
Davno smo odšli,
ne vprašaj kam.
2.
Po tem aprilskem pustem dnevu
je zasijalo sonce na večer –
pri starih vratih vem za krčmo
z verando, koder vlada zlati mir.
Pogled je odprt na sinje polje
morja, na rdeče-rjavo starih streh,
posedi z mano kot nekdaj, prijatelj,
z baržunom mehke žalosti v očeh.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, sedma knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
