Zakaj so živali tako raznolike? Vseh najrazličnejših barv? Vse to zanima radovednega malčka, na kar marsikateri odrasli ne zna odgovoriti.
Zakaj so tako različnih barv? Kako jim njihovo perje, luske, oklepi in koža pomagajo preživeti?
… kako živali z barvo svarijo plenilce, pošiljajo sporočila prijateljicam, dvorijo druga drugi ali se skrivajo pred sovražniki.
Za večino živali je prepoznavanje barv ključnega pomena. Večina žuželk, dvoživk, plazilcev in ptic dobro razlikuje barve – vidijo jih in prepoznajo.
Zakaj živali sploh uporabljajo barve?
Zato, da se sporazumevajo, prepoznavajo, skrivajo, opozarjajo, begajo sovražnike.
Kako to, da živali sploh imajo barve?
Živali so obarvane na dva osnovna načina. Najprej s pigmentom, ki obarva kožo, luske, perje ali oklep. Pigment so majceni barvni delci – to je tisto, kar daje rdeči barvi rdečino. Pri živalih so le tri skupine pigmentov: rjavo črna, rumeno rdeča in bela.
Zeleni kuščar, recimo, ima v koži rumeni pigment, obenem pa lomi svetlobo tako, da je videti modra. Zaradi kombinacije rumene in modre se nam zdi kuščar zelen.
Kako se barve pri živalih razvijajo?
Živalski mladiči so, ko odrastejo, običajno podobni staršem. Potomci dveh zelenih žab bodo praviloma tudi sami zeleni. Tu in tam pa se vendarle rodi kakšna drugačna žaba. Vzrok za to je morda mutacija; na dan pride kakšna značilnost, ki ni bila izražena ne pri tem ne pri onem staršu. Posledica takšne mutacije je lahko, da na svet pride bela ali rumena žaba.
Ste vedeli vse to?
Za človeško ribico ste vsi slišali, mnogi ste jo tudi videli.
Ali ste vedeli, da je človeška ribica dolga 30 cm? Da domuje v poplavljenih podzemnih jamah južne Evrope? Da se prehranjuje s sladkovodnimi rakci in črvi? Da je človeška ribica redka in jo ogroža onesnaženost okolja? Da si najde plen z dobro razvitim vohom in občutljivostjo na tresljaje? Da lahko živi več kot petdeset let?
Ste si jo že ogledali v Postojnski jami?
Kaj pa veste o kapičastem tjulnju?
Ste že slišali zanj?
Meri kar 2,5 metra. Domuje na ledu in morskih globinah severnega Atlantskega oceana. Prehranjuje se z ribami in lignji. Ti tjulnji lovijo globoko v morju in lahko zadržijo dih za petdeset minut. Spuščajo žvižgajoč zvok, s tem ko otresajo s svojo nosno vrečo.
Kaj pa hiacintna ara?
Dolga je 100 cm, domuje v deževnih gozdovih, gozdovih in travnikih Srednje in Južne Amerike. Prehranjuje se s sadeži, oreščki, listjem in z žuželkami.
Hiacintna ara je največja med papigami. Svoj kljun uporablja za drobljenje oreščkov in drugih trdih sadežev. Živi lahko tudi petdeset let.
To in še marsikaj o živalskih barvah danes, jutri pa sledi nadaljevanje.
Veliko vedoželjnosti in ustvarjalnosti vam želi Ventilator besed!
Vir: Steve Jenkins: Žive barve, Založba Modrijan