Pomembno vlogo pri okrevanju po različnih oblikah zasvojenosti imajo tudi spremembe na možganski ravni. Kot pri kateri drugi obliki možganov, morajo tudi pri okrevanju po zasvojenosti nastati nove nevronske povezave. To je proces, ki traja v povprečju od tri do pet let.
Na začetku je pomembno, da zasvojeni začne abstinirati od vseh substanc in zanj škodljivih vedenj, ki spreminjajo stanje zavesti. Pri kemični zasvojenosti je lažje definirati abstinenco: nobenega vnosa kemičnih snovi, s katerimi se posameznik omamlja. Stvar pa se dodatno zaplete, ko enako poskušamo storiti pri zasvojenostih, ki so povezane predvsem s hrano in spolnostjo, sploh, če del zasvojenskega rituala postane osnovno delovno orodje, ki nam omogoča preživetje, in če ima zasvojeni več zasvojenosti hkrati.
Če smo prišli do zaključka, da je zasvojenost tudi bolezen možganov, potem je potreben tudi ustrezen način pomoči. Sama abstinenca ni dovolj, če posameznik v svojem življenju ni ničesar spremenil.
Kot kaže, potrebujejo možgani na začetku približno 40 dni brez omamljanja, da se umirijo, 40 dni, da se najhujši vihar v možganih poleže. Največ 90 dni pa rabijo možgani zasvojenega, da se nekako ponovno naravnajo. Po tem obdobju zasvojene v terapevtskem procesu preplavijo potlačena čustva, s katerimi niso nikoli opravili.
Drage bralke, dragi bralci, podroben opis programa najdete v knjigi Sanje Rozman Peklenska gugalnica.
Ne moremo živeti brez hrane. Tudi svoje delo večina ljudi težko opravlja brez uporabe računalnika in interneta. Ravno to pa za zasvojene z internetnim seksom in terapevte predstavlja poseben izziv.
Najbolj pomembno pa je, da vedo, da obstaja rešitev, po kateri se težav lahko rešijo. Svoje življenje pa usmerijo v pozitivno prihodnost …
Knjiga V senci interneta je primerno in aktualno branje za današnji čas.
Viri: V senci interneta, Založba Modrijan
