Korenje, zelena, suhe slive, brusnice … Dodajam nove sestavin in istočasno odvzemam nekatere stare, že preizkušene. Približujem se tistemu pravemu okusu, okusu sočnih jelenjih zrezkov. Zrezkov, ki pred konzumacijo potrebujejo poseben tretma. Nekajdnevno namakanje v marinadi, v opojnih sestavinah. Brez hitenja. »Pomalo«, kakor bi rekli Dalmatinci. Pomislim, ali so za ta kuharski podvig, ki kar kipi od vztrajnosti, skrbnosti in ljubezni, „kriva“ trideseta?
Preko facebooka spremljam komentarje vrstnikov o njihovem praznovanju okrogle obletnice. Nore rojstnodnevne zabave v najetih lokalih samo za izbrano družbo ali, še bolje, vikend križarjenje na jadrnici. Razkošje kot ga še ni bilo. Zadnji trenutek za tetovažo. Spoznanje o upadanju libida. Začetek jemanja folne kisline. Spoznanje, da je za izgubo vsakega kilograma potrebno vložiti dvakrat več truda, toda ob dvakrat manjšem vnosu hrane. Spoznanje, da tvoja sedaj že zrela koža potrebuje posebno nego, za 30+. Dobiš občutek, da te prodajalke drogerije drugače opazujejo. Kot da pikolovsko iščejo nepravilnosti na tvoji koži. Kot da ti s čela preberejo, da si vkorakala v trideseta in tako zvito izkoristijo tvoj trenutek slabosti za prodajo mastno drage kreme.
Vem, da je zelo zaposlena. Sem gradnja hiše, tja nove službene obveznosti. Zaposlena in utrujena že od samega načrtovanja. Kakor večina nas. Komaj uspe najti trenutek za dolg »babji čvek«, kaj šele za »maratonski vikend« s svojim dragim. Čas ji tega ne dopušča. V knjigarni zagledam knjigo, bolje rečeno priročnik. Za njo. »Na brzaka – seks za zaposlene«. V pisarni, na klavirju, na slami, v morju … Morda dobiš navdih? Mogoče le v domišljiji?
In zopet to večno rojstnodnevno vprašanje. In, kako se počutiš eno leto starejša? Le kako naj bi se, zamrmram. Še vedno se kot majhen otrok razveselim napihnjenih balonov, pihanja svečk na torti, odpiranja daril z otroško ihto, petja pesmi. Takrat mi ni mar, da nimam posluha. Vse to je močnejše od mene. Pa vendarle se ob tej »magični« številki – prelomnici, o kateri na široko pišejo članki, ne samo v ženskih, temveč tudi znanstvenih revijah, zamisliš. Čeprav ne želiš o temu razmišljati, te to vseeno terja. Terja te okolica. Ali sem dosegla vse cilje, ki sem si jih postavila, oziroma kaj sem pravzaprav naredila?
Vitka ženska v zgodnjih 30-ih, v ozkem črnem krilu, z belo telirano srajčko, urejeno pričesko, še bolj popolnim make-upom, z zapeljivimi dioptrijskimi očali s črnim okvirjem. Naslonjena na veliko pisalno mizo s svinčnikom v rokah. V pisarni z impozantnimi okni, od koder se razprostira pogled na celotno mesto. Privlačna in povrh še uspešna karieristka, ki jo v ekstravagantno opremljenem dvoetažnem stanovanju pričakujeta poleg moža še dva »pamža«. Starejši je junak v junior nogometni ligi, mlajša je pravcati talent v glasbeni šoli. So to resnična trideseta?
Pravijo, da so trideseta nova dvajseta. Morda je to le tolažba in opravičilo za kasnejšo realizacijo, toda res je, da smo generacija, ki ima na voljo več izbir – ni se nam bilo potrebno takoj poročiti in osnovati družino. Iščeš se v različnih službah, pa tudi družbah. Vzameš si čas, da najdeš tisto pravo pot, po kateri boš korakal. Več svobode, več možnosti stalnega spreminjanja in razvijanja.
Sedaj bolj veš, česa si želiš in česa ne. Potrdiš cilje, ki so ti pomembni, in s seznama odpišeš tiste, za katere ti ni več mar. Kakor kuhanje – dodajaš in odvzemaš okuse, da bi prišel do slastnih jelenjih zrezkov.
