Znanstveno kazalo
TO SO BUČE! O knjigi Calling Bullshit avtorja Carla Bergstroma
Torek, 10. november (18h)
Količina energije, ki jo potrebujemo da ovržemo sranje, je vsaj za magnitudo večja od količine energije, ki je bila potrebna za njegov nastanek. – Alberto Brandolini, 2013
V današnji poplavi podatkov, med katerimi narašča delež tako lažnih novic kot dezinformacij, je skorajda nemogoče razbirati katere od vsebin, ki se nam ponujajo, so resnične in katere ne, kdo govori resnico in kdo ne.
Knjiga evolucijskega biologa Carla Bergstroma in raziskovalca podatkov Jevina Westa Calling Bullshit: The Art of Skepticism in a Data-Driven World (2020) je poskus spopada z vseprisotnim pojavom dezinformacij in lažnih novic, ki pa se osredotoča predvsem na kvantitativno podane podatke.
Avtorja na didaktičen način prikažeta na kaj moramo biti pozorni, da po nepotrebnem ne nasedemo vsemu, kar se prikazuje v obliki tabel, grafov, algoritmov in vizualijami ter nam podata napotke, kako naj se raje zanesemo na svojo glavo.
V pogovoru se bomo dotaknili vprašanj, kako prepoznati napačne podatke, kdaj so ti napačno predstavljeni in kaj so dobre prakse. Govorili bomo tudi o vzročnosti in korelacijah. Zaključili pa bomo, kot v knjigi z napotki, kako prepoznati buče in postati kritične bralke in bralci novic ter tudi znanstvenih del.
Gosta:
– MATEJ ZWITTER, novinar pri Oštro (Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji)
– JUNOŠ LUKAN, samostojni raziskovalec na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Štefan
Z gostoma se bosta pogovarjali TEJA COLJA in dr. ZARJA MURŠIČ (Znanstvena redakcija Radia Študent).
Pogovor se bo v živo predvajal na FB profilu Vodnikove domačije Šiška in live preko aplikacije zoom (https://us02web.zoom.us/j/87266780137…).
V seriji dogodkov Znanstveno kazalo se ob izbranih znanstvenih izdajah redno potapljamo v naravoslovno znanstvene vsebine in odkrivamo, kaj vse se skriva okoli nas. V pogovorih raziskovalke in raziskovalci premeljejo vse, od mikroorganizmov do črnih lukenj.
Serijo pripravljamo v sodelovanju z Znanstveno redakcijo Radia Študent.
Spletne Nedelce
LATINŠČINA ZA ČAROVNIKE IN ČAROVNICE / 5+
Nedelja, 15. november (11h)
Te mika čaranje, pa še čakaš na pismo z Bradavičarke ali katere druge čarovniške šole? Nikar ne čakaj, začni takoj!
Pri nas se lahko naučiš nekaj osnovnih urokov in celo pravila za sestavljanje lastnih. Potrebuješ čarobno palico – imamo nekaj preprostih namigov za izdelavo – in ščep latinščine.
Delavnico vodi filologinja Jera Ivanc.
Delavnica bo potekala v živo preko aplikacije zoom. Obvezna prijava na spela.frlic@divjamisel.org.
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
Izbrano
POGOVOR S SOVRETOVO NAGRAJENKO, ALEKSANDRO REKAR
Sreda, 18. november (20h)
V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev vabimo na pogovor z aktualno prejemnico Sovretove nagrade, prevajalko Aleksandro Rekar.
Aleksandra Rekar je s prevodom Jergovićeve Rodbine, ki je izšel letos pri založbi Sanje, z veliko mero jezikovnega posluha slovenskemu bralstvu približala eno najodmevnejših del, ki so v zadnjih 30 letih nastala na tleh nekdanje skupne države, je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Matej Hriberšek (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut in Damjan Zorc.
Jergovićev roman, ki je bil leta 2015 nagrajen z Njegoševo nagrado, prinaša epski preplet številnih manjših in večjih dogodkov v različnih zgodovinskih dobah, predvsem pa ljudi in njihovih usod. /…/ Slikoviti in stvarni opisi oseb, krajev in dogodkov, ki se prepletajo z osebnimi razmišljanji in dramatično zasnovanimi epizodami iz življenja avtorjeve družine in njenih članov, bralcu približujejo podobo najprej avstro-ogrske monarhije, nato nekdanje skupne države in ga končno pripeljejo do polpreteklega zgodovinskega dogajanja.
Pozdravni nagovor: Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev
Utemeljitev: Saša Jerele, članica Komisije za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev
Moderator pogovora: Iztok Ilc, prevajalec
Gostja: Aleksandra Rekar, prevajalka in Sovretove nagrajenka 2020
Dogodek bo objavljen v četrtek, 18. novembra ob 18. uri na vimeo kanalu Divje misli https://vimeo.com/divjamisel ter Facebook strani Vodnikove domačije.
KORAK DO KNJIGE:
Knjigo Rodbina lahko po predhodnem dogovoru (pia.prezelj@divjamisel.org) prevzamete tudi na domačiji!
Oglejte si še seznam preostalih knjig iz serije Izbrano, ki so naprodaj in na voljo za prevzem (ali pa bodo naprodaj kmalu) na domačiji: https://docs.google.com/…/1PChZzCuk0hfpJTj8xigk…/edit…
Pripravljamo v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Ispeci pa reci
ALEN MEŠKOVIĆ IN MAIDA DŽINIĆ POLJAK
Četrtek, 19. november (18h)
Sezono dogodkov Ispeci pa reci nadaljujemo preko spleta, tokrat z gostom z Danske.
Gostili bomo uveljavljenega bosanskega pisatelja, Alena Meškovića, roj. 1977 v Derventi, BiH, ki je na začetku vojne zbežal na Hrvaško, dve leti zatem pa na Dansko, kjer je magistriral iz moderne kulture in komuniciranja in se uveljavil kot pisatelj.
Za svoj prvenec, knjigo Ukulele jam, ki je izšla na Danskem leta 2011, je prejel štipendijo danske državne fundacije za umetnost ter nagrado, ki jo podeljujejo medkulturnemu umetniku leta.
Ukulele jam (knjiga je v prevodu Damijana Šinigoj pri nas izšla leta 2015, pri Založbi Miš) govori o »vojni, begunskih dneh in rock&rollu«. Februarja letos je doživela tudi gledališko uprizoritev pod taktirko znanega bosanskohercegovskega režiserja Dina Mustafića.
Meškovićev drugi roman, Šator za jednu osobu, je izšel leta 2016 in je nadaljevanje prvega romana. To je tragikomična zgodba o odhodu in prihodu, o osamljenosti in iskanju »svojih«, o spopadanju s komplicirano balkansko preteklostjo in novo, nenavadno realnostjo v Skandinaviji.
Z avtorjem se bo pogovarjala Maida Džinić Poljak.
Dogodek bo delno potekal v bosanskem jeziku.
Pogovor bo potekal v živo preko aplikacije zoom in na FB profilu Vodnikove domačije. Pridružite se nam, tudi s svojimi vprašanji.
O seriji:
Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na domačiji ob džezvi kave redno gosti literate, novinarje, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje YU.
KORAK DO KNJIGE:
Knjigi Alena Meškovića lahko po predhodnem dogovoru (pia.prezelj@divjamisel.org) prevzamete na domačiji!
Oglejte si še seznam preostalih knjig iz serije Ispeci pa reci, ki so naprodaj in na voljo za prevzem na domačiji: https://docs.google.com/…/1PChZzCuk0hfpJTj8xigk…/edit…
Serijo dogodkov delno financira MOL – Oddelek za kulturo.
Za starejše, na spletu!
GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI NA SPLETU
Četrtek, 19. november (17h)
V novembru pa vse do konca izrednih razmer pričenjamo s srečanji na daljavo vsakih 14 dni ob času za popoldanski čaj.
Z glasnim branjem nadaljujemo zato, da bi s pomočjo glasilk ohranili živahen spomin in spodbudili možgane k delovanju, da bi popestrili življenje, ki nam ga na videz kroji korona.
Doma si izberite knjigo, ki jo imate radi, in iz nje odberite odlomek, ki bo všeč tudi nam.
Lahko je tudi revija, ali še bolje pesem, ki nam zasladi konec ure.
Poleg knjige in očal za branje potrebujete pametni telefon ali računalnik. Fino je, če je opremljen s kamero, a gre tudi brez nje.
Prijave za sodelovanje pošljite na: irena.plesivcnik@divjamisel.org, in prejeli boste povezavo do spletne sobe, kjer bo potekalo branje.
O seriji:
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Pripravlja sekcija upokojenih pedagoških delavk Ljubljana, vodi Lada Zei.
N A T E Č A J
Domači Pravljični studio
POVEJ IN POSNEMI ZGODBO!
Natečaj za otroke do 9. leta starosti.
Pripovedovanje zgodb je eden najbolj temeljnih človekovih načinov komuniciranja in tudi zabavna in ustvarjalna igra. Otroci so lahko odlični pripovedovalci, mimogrede si izmislijo zgodbo. V teh dneh, ko se šolamo in delamo doma in zato družinski člani veliko časa preživimo skupaj, zagotovo nastajajo tudi nove zgodbe!
Če je vašemu otroku pripovedovanje in izmišljevanje zgodb v veselje, je tale natečaj kot nalašč zanj. Vabimo ga, da svojo pripoved ob pomoči staršev posname s telefonom.
Pripoved je lahko čisto kratka, a naj ne bo daljša od petih minut. Lahko je domišljijska ali pa otrok pripoveduje o svojih zanimivih in nenavadnih dogodivščinah. Najbolje je, če je zgodba povedana spontano in si jo otrok morda celo izmišljuje sproti. Ne iščemo na pamet naučenih ali prebranih zgodb.
Za navdih poslušajte lahko poslušate dve izbrani zgodbi, ki sta na natečaj prispeli v marcu.
Mlada kraljična gre z gradu (pripoveduje Zora, 4 leta; ilustracija: Tanja Komadina) https://vimeo.com/435891124
Pravljica o mišjem dolu (pripoveduje Taja, 9 let; ilustracija: Anka Kočevar) https://vimeo.com/435891124
Kako dobro posneti zgodbo?
Veseli bomo tako audio kot video posnetkov.
Da bi zagotovili čim boljši posnetek, snemajte v tihem prostoru. Zaprite vrata in okna, da hrup ne bo prihajal od zunaj.
Telefon oz. napravo, s katero snemate, postavite največ 1,5 m stran od otroka, ne pa tudi preblizu, da bo zvok na posnetku jasen.
Če boste poleg zvoka snemali tudi sliko, telefon postavite na stojalo, kup knjig, polico ipd, da se slika na posnetku ne bo tresla. Nastavite dober kader in pričnite snemati. Bodite pozorni, da ozadje kadra ni okno, slika je v tem primeru nejasna.
Posnetek nam v čim boljši kvaliteti pošljite na prijava@divjamisel.org.
V mailu pripišite naslednje podatke:
· ime in starost otroka,
· naslov zgodbe (če je otrok zgodbi dal naslov),
· telefonsko številko in mail starša ali skrbnika.
Veseli bomo tudi risb in drugih vsebin, s katerimi je otrok morda pospremil zgodbo.
10 najbolj posrečenih pripovedi bodo s po eno ilustracijo pospremili slovenski ilustratorji in ilustratorke. Otroci bodo v zahvalo za zgodbo prejeli print ilustracije s podpisom ilustratorja. S posebnim dovoljenjem staršev bomo izbrane zgodbe objavili v spletni poslušalnici zgodb otrok, ki nastaja v okviru Pravljičnega studia na Vodnikovi domačiji.
Natečaj je odprt do 15. decembra 2020.
Želimo vam veliko pripovedovalskega navdiha in dobrih zgodb,
ekipa Pravljičnega studia na Vodnikovi domačiji
Projekt Pravljični studio delno sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
