Vodnikova domačija Šiška │Napovednik dogodkov 15.–28. feb.

0
30

Striparna

POGOVOR S KANADSKIM STRIPARJEM JESSEJEM JACOBSOM!

Četrtek, 18. februar (20h)

V karantenskem času s Stripolisom obujamo tradicijo daljinskih, intimnih pogovorov s hudimi tujimi avtorji in tako vam v februarju podarjamo še en pogovor s striparjem iz daljav: tokrat se bo oglasil Jesse Jacobs, avtor albumov By this shall you know himSafari Honeymon in Crawl Space, ki jih že leta radi odnašate domov iz striparne. Jesse kombinira psihadelično detajlirano in obenem obsesivno-formalistično okrasno risbo z neverjetno pametno zgodbo, a njegovi fantazijski blodnjaki odsevajo zelo konkretne situacije, pa naj bo to nastanek zemlje v okviru debatnega krožka bogov, preizkušnje odnosa svežega para v eksotičnem okolju ali kletni eskapizem zdolgočasenih srednješolcev.

Z izjemnim ilustratorjem bo kramljal Izar Lunaček.

Pogovor bo potekal v živo preko FB profila domačije in preko zoom https://us02web.zoom.us/j/84965172981?pwd=NCt1eWh0TTZ6SmlHd3BJdUVRbDdjZz09

Pripravljamo v sodelovanju z Zavodom Stripolis.

 

 

Za starejše

GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI

Četrtek, 18. februar (17h)

»Mi se ne damo, mimo korone se srečujemo na spletu!«, pravi Lada Zei. Glasna branja za starejše potekajo od sedaj vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Srečujemo se vsak iz svojega naslanjača s pametnim telefonom, računalnikom ali tablico v roki … Za vabilo na spletni sestanek pišite irena.plesivcnik@divjamisel.org, in prejeli boste povezavo do spletne sobe, kjer bo potekalo branje.

Za srečanje si pripravite knjigo ali revijo iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva. Ne zamudite urice veselega druženja z Lado Zei!

O seriji:
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Pripravlja in vodi Lada Zei.

 

Spletne Nedelce

DELAVNICA ZA RAZISKOVALCE ZMAJEV / 5+
Nedelja, 21. februar (11h)

 

Zmaji so med nami že dolga stoletja. Veliko vrst jih in poseljujejo cel svet. Že dolga stoletja navdihujejo številne pisatelje, slikarke, raziskovalce, pesnice …

Zelo jih ima rada tudi ilustratorka in raziskovalka zmajev Nuša Jurjevič, ki v mesecu februarju svoje upodobitve zmajev razstavlja v okviru razstave Zmajski kabinet čudes v galeriji domačije.

Na spletni delavnici v živo bo otrokom predstavila svoje pripomočke za raziskovanje in ilustriranje – daljnogled, mikroskop, čopiče, skicirko … Skupaj se bodo virtualno sprehodili po kabinetu čudes, poslušali mitološke pripovedi o zmajih in na ilustracijah poiskali skrite zmaje.

 

Delavnica bo potekala na FB profilu domačije, vnaprejšnje prijave niso potrebne.

 

Prejšnje Nedelce, Zgodbo o Debeli pekovki, si lahko pogledate tukaj: https://vimeo.com/511644135

 

Spletne Nedelce so nedeljski dopoldnevi v zavetju doma, čas, ki ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Za vas izbiramo in predstavljamo najboljše otroške knjige, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.

 

Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.

 

 

Literarni kabaret

V ISKANJU URŠKE ali KDO SE BOJI POVODNEGA MOŽA?

Zadnji ponovitvi: nedelja, 21. in 28 februar (20h)

* Mediji si lahko predstavo ogledate tudi izven terminov za javnost. Za dostop pišite na irena.plesivcnik@divjamisel.org.

 

NOVO:

Izjava Uroša Zupana:

»Literarni kabaret s predstavitvijo knjige Nezakonita melanholija je bil najboljši način, kako spraviti knjigo med bralce v teh časih. Mogoče je bila zadeva celo bolj produktivna, kot bi bila, če bi živeli v normalni normalnosti in ne v drugačni normalnosti, ali kako se že temu reče. Kaj takšnega v Sloveniji seveda še nismo nikoli videli. In to bi moral biti vzorčni primer, kako se predstavljajo knjige. Zato sem bil počaščen, ko me je Carlos povabil v kabaret Povodni mož.  

 

Snemanje je bilo kratko in jedrnato. Zgodbo je napisalo življenje v neki prejšnji inkarnaciji in tako je bila tudi povedana. Ko sem jo videl, je bila videti dobro. Lepo se je spojila z različnimi linijami in špurami iz kabareta. S pogledi v zgodovino, z Rozino ironijo, da tujci “kradejo” naše punce, z Juretovim polihistorstvom, s feministično zagnanostjo, z užitkarskim striptisom, z morsko deklico, s flamenko plesalko in seveda z glasbo in Carlosovim pogledom od zunaj. Z drugega sveta.

Nekaj je bilo hude resnosti in nekaj je bilo smeha. Nekaj je bilo ognja in nekaj je bilo vode. Ogenj je še naprej gorel in voda se ni opekla. Tako naj bi bi bilo to videti. Umetnost mora biti provokativna,prebrisana, smešna in politično nekorektna. Zategnjene je treba odtegniti od njihove zategnjenosti. In takšne zadeve iz podzemlja spraviti pred širše občinstvo. Nujno.«

 

Svetlana Slapšak v sobotnem Večeru (Mrtvi nevesti, 13. februar):

»/…/ Vodnikova domačije je denimo predvajala video program o eni izmed Prešernovih balad (avtor Carlos Pascual), povsem dostojen državne proslave. /…/«

 

Vodnikova domačija v sodelovanju z avtorjem Carlosom PASCUALOM v želji po živih, dinamičnih, privlačnejših predstavitvah literature vabi na večer v duhu kabareta, literarnih pojočih kavarn.

 

Protagonistka večera bo literarni lik, Urška, iz Prešernovega Povodnega možagostitelj pa nam bo v družbi glasbenikov, plesalk in bralcev literature predstavil eno najznamenitejših Ljubljančank ter ob tem preizpraševal utečene koncepte in splošno prevzeta mnenja o prevzetni lepotici, ki jo je kaznoval neznanec, ki so globoko zapisani v zavest Slovencev.

Poezija, govorjena beseda, glasba in ples se prepletajo v predstavi, ki se kljub žanrski navidezni lahkotnosti ne odreče literarnim in sociološkim premislekom, otrese pa se slavnostnega tona, ki pogosta spremlja literarne prireditve, ki razmišljajo ali poustvarjajo kulturno preteklost naroda, ter ponudi domišljeno zasnovano predstavo, ki vzbudi radovednost in ga obenem zabava.

V formalnem smislu se oprime strukture, značilne za predstave varieteja, kjer voditelj dogodka skupaj s pomočnico išče in najde celo vrsto izgovorov, s katerimi skuša z vseh zornih kotov prikazati izbrano temo – tokrat Urške iz Povodnega moža – pri čemer kot gosti sodelujejo Uroš Zupan, Andrej Rozman Rozman-Roza, Renata Šribar, Milena Šmit, Svetlana Slapšak, Jure Vuga ter umetniki, ki osnovnim poantam dodajo svoje gledališko-plesno-glasbene interpretacije: sodobna plesalka, ki z eno nogo vedno stoji v flamenku, Urška Centa, pevka, skladateljica, multi- instrumentalistka in preučevalka ljudskega izročila Zvezdana Novaković ter Umetniški ansambl, ki je poskrbeli za uspešno oživitev Vaudevilla v Pocket Teater Studiu (zdaj Black Box Studio):  Herr P., melanholični poet, voditelj, Matilda, njegova humorna asistentka tokrat v vlogi Lepe točajke ter Mermaide, morska deklica, Lacanova učenka iz Jadranskega morja.

 

———–

Proslavo boste ob napovedani uri lahko spremljali na spletu, in sicer:

– preko VIMEO kanala: za ogled pišite na press@divjamisel.org in poslali vam bomo geslo in povezavo za ogled.

– na FB profilu Vodnikove domačije

Predstava, v kateri se mešata slovenski in angleški jezik, slednji je podnaslovljen s slovenskimi podnapisi, bo po predvajanju ob polnoči umaknjena.

 

NAJLEPŠE VABLJENI!

 

———

Kolofon:

 

Carlos Pascual: koncept, scenarij in režija.
Urška Centa: ples
Zvezdana Novaković z gosti (Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek): avtorska glasba, petje, harfa
Neža Bojović : Lepa točajka, avtorica songov in scenskih rekvizitov
Robert Jukič: avtorska glasba
Skupina Black Box Vaudeville: Neža Bojović, Marja Kovanda, Urša Peršič in Carlos Pascual.

 

Sodelujejo tudi: Svetlana Slapšak, Renata Šribar, Milena Šmit, Andrej Rozman-Roza, Uroš Zupan, Jure Vuga

Goran Medjugorac: ilustracija in animacija
Mojca Medvedšek: dramaturško svetovanje, lektura, prevodi
Leones Studio: oblikovanje zvoka, snemanje, montaža
Samo Pavlica: tehnična pomoč

 

Produkcija: DIVJA MISEL / Vodnikova domačija Šiška, zanjo Tina Popovič

Koprodukcija: Malabar

———

Avtor Carlos PASCUAL je v Mehiki in ZDA študiral literaturo, gledališče in film. Zadnjih deset let živi in ustvarja v Ljubljani, je avtor treh knjig, redno piše za sobotno prilogo Dnevnika, svoje zgodbe objavlja v literarnih revijah in spletnih medijih (Literatura, Sodobnost, Ai Dnevnik, Delo) ter kot pisec esejev in spremnih besedil sodeluje z različnimi založbami. V Ljubljani je ustanovil neodvisni studio za razvoj intimnega gledališča, Pocket Teater Studio ter ga leta 2020 preoblikoval v Black Box Studio, ki se je spremenil v platformo za razvijanje multi-žanrskih umetnosti.

Z odrom Vodnikove domačije sodeluje že dlje časa. Najprej je ustvaril serijo klasičnih pogovorov V pogledu barbára, v katerih je spregovoril o kulturnih, socialnih in zgodovinskih temah, ki zaznamujejo slovenski prostor. Decembra smo premierno predstavili literarni kabaret Nezakonita melanholija, posvečen izidu avtorjeve istoimenske knjige (LUD Šerpa, 2020), s katerim smo skupaj nakazali smer naših  prihodnjih skupnih sodelovanj na polju literature: raziskovanje formata literarnega kabareta.

 

 

Ispeci pa reci

ISPECI PA RECI: ALEN MEŠKOVIĆ IN MAIDA DŽINIĆ POLJAK

Četrtek, 25. februar (18h)

Sezono dogodkov Ispeci pa reci nadaljujemo preko spleta, tokrat z gostom z Danske.

Gostili bomo uveljavljenega bosanskega pisatelja, Alena Meškovića, roj. 1977 v Derventi, BiH, ki je na začetku vojne zbežal na Hrvaško, dve leti zatem pa na Dansko, kjer je magistriral iz moderne kulture in komuniciranja in se uveljavil kot pisaelj.

Za svoj prvenec, knjigo Ukulele jam, ki je izšla na Danskem leta 2011, je prejel štipendijo danske državne fundacije za umetnost ter nagrado, ki jo podeljujejo medkulturnemu umetniku leta.

Ukulele jam (knjiga je v prevodu Damijana Šinigoj pri nas izšla leta 2015, pri Založbi Miš) govori o »vojni, begunskih dneh in rock&rollu«. Februarja lani je doživela tudi gledališko uprizoritev pod taktirko znanega bosanskohercegovskega režiserja Dina Mustafića.

 

Meškovićev drugi roman, Šator za jednu osobu, je izšel leta 2016 in je nadaljevanje prvega romana. To je tragikomična zgodba o odhodu in prihodu, o osamljenosti in iskanju »svojih«, o spopadanju s komplicirano balkansko preteklostjo in novo, nenavadno realnostjo v Skandinaviji.

 

Z avtorjem se bo pogovarjala Maida Džinić Poljak.

Dogodek bo delno potekal v bosanskem jeziku.

 

Pogovor bo potekal v živo preko aplikacije zoom (https://us02web.zoom.us/j/86385599332…) in na FB profilu domačije.

 

Pridružite se nam, tudi s svojimi vprašanji.

 

KORAK DO KNJIGE:
Knjigi Alena Meškovića lahko po predhodnem dogovoru (pia.prezelj@divjamisel.org) prevzamete na domačiji!

 

O seriji:
Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na domačiji ob džezvi kave redno gosti literate, novinarje, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje YU.

Serijo dogodkov delno financira MOL – Oddelek za kulturo.

 

 

G  A  L  E  R  I  J  A

 

Razstava

NUŠA JURJEVIČ: Zmajski kabinet čudes

29. 1. — 27. 2. 2021 / Galerija Vodnikove domačije Šiška

Galerija Vodnikove domačije razstavno leto odpira z avtorsko razstavo ilustratorke in pedagoginje Nuše Jurjevič, ki ob seriji zmajskih ilustracij ponuja vpogled v raziskovalni proces znanstvene ilustratorke, publiki pa približa ustvarjalni proces in razvoj ilustratorske ideje ter oriše proces prvih raziskovalcev, ki so dokumentirali, skicirali in popisovali svet okrog sebe.

 

Serija ilustracij je avtoričin rezultat raziskovanja bitij, ki se gibljejo med domišljijskim svetom in stvarno realnostjo. Vez med sodobno floro in favno ter bajeslovnimi zverinami odpira področje ilustracije, ki omogoča likovno materializacijo neobstoječega. Kot pri starodavnih mitih o stvarjenju ilustratorka iz kaosa ustvarja nove podobe – nov svet.

Na razstavi avtorica v likovnem izraznem jeziku zmaje oživlja in jih postavlja ob bok pravim, otipljivim živim bitjem. Temeljni vizualni material razstave predstavlja serija šestnajstih ilustracij, na katerih je upodobljenih osem zmajev iz različnih geografskih področij. Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem ilustratorskih diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano izven naravnega konteksta v izrazito znanstveni maniri, druga pa isto bitje, ki se skriva v pripadajočem naravnem habitatu. Pri prvi gre za tehnično dosleden prikaz fiktivnega bitja, pri drugi pa je opazen osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, ki ni naključno, saj so ilustracije nastale kot plod obsežne raziskave o mitoloških izhodiščih zmajskih bitij.

 

Vsak zmaj izhaja iz lastnega mitološkega konteksta in se v avtoričinih očeh materializira kot pozabljeni zaščitnik, ki ga ilustracija obuja v življenje, pri tem pa se izogiba arhetipski podobi hudobnega zmaja. Tudi ilustratorski postopek poudarja povezavo med stvarnim in neotipljivim vsako bitje je bilo namreč oblikovano na podlagi ogroženih živali geografskega področja, od koder izhaja izvorna pripoved o posameznem zmaju.

 

 

Poleg serije ilustracij razstava predstavlja obsežno raziskovalno delo; skice in študije, ki sledijo maniri, s katero so znanstveni ilustratorji upodabljali novoodkrita bitja v 16. in 17. stoletju. Povezava z obdobjem velikih odkritij definira tudi formo razstave, oblikovane po navdihu znamenitih kabinetov čudes, predhodnikov današnjih muzejev. Gledalec ima tako možnost, da vstopi v kabinet raziskovalca zmajev in se pridruži fascinaciji nad bitji, ki jih ni, pa vendar obstajajo.

 

O avtorici

Nuša Jurjevič (1992), mag. oblikovanja vizualnih komunikacij (ALUO) in mag. poučevanja na razredni stopnji (UL PEF), je ilustratorka in pedagoginja, ki se pri svojem delu ukvarja z vlogo ilustracije v pedagoškem kontekstu, pomenom poglobljenega raziskovalnega procesa in integracijo celostne umetniške izkušnje v izobraževalni proces. Ilustrirala je več serij znanstvenih ilustracij, domišljijskih grafik in drugih projektov. Med oblikovanjem magistrske naloge Med fikcijo in stvarnostjo; Avtorska interpretacija zmajev, za katero je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, se je navdušila nad povezovanjem stvarne in domišljijske ilustracije,

 

Avtorica se z umetnostjo ukvarja tudi na teoretskem nivoju. S prispevki in primeri dobre prakse je sodelovala na različnih mednarodnih konferencah. Svoja dela je razstavljala v Galeriji Pedagoške fakultete, Centru kulture Španski borci, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana, Arboretumu Volčji Potok, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ipd. Za magistrsko delo Integracija plesne in likovne umetnosti v učni proces je prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. S fakulteto sodeluje kot doktorska študentka in habilitirana zunanja sodelavka – asistentka na področju vzgoje z umetnostjo.

 

Spremljevalni program:

21. 2. 2021 ob 11.00 | 5+

Delavnica za raziskovalce zmajev, pravljično-likovna delavnica za otroke

Na delavnici bomo z avtorico razstave spoznali delo zmajeslovcev oziroma raziskovalcev zmajev, se sprehodili med zmajelikimi bitji iz vsega sveta in skicirali svoje zmaje.

 

______

 

Odpiralni čas
Torek–petek: 10.00–18.00
Sobota: 10.00–14.00
Zaprto ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih.

 

Informacije: Maša P. Žmitek, vodja galerije,  galerija@divjamisel.org

Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška

Kuratorka in vodja projekta: Maša P. Žmitek

Oblikovanje: Maša P. Žmitek in Liana Saje Wang

 

Razstavo sofinancira: MOL – Oddelek za kulturo.