PREVAJANJE IN PLAVANJE Z ALEKSANDRO REKAR
Sreda, 18. november (20h)
Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Vodnikova domačija vabita na pogovor z letošnjo prejemnico Sovretove nagrade, prevajalko Aleksandro Rekar.
Aleksandra Rekar je s prevodom Jergovićeve Rodbine, ki je izšel letos pri založbi Sanje, z veliko mero jezikovnega posluha slovenskemu bralstvu približala eno najodmevnejših del, ki so v zadnjih 30 letih nastala na tleh nekdanje skupne države, je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Matej Hriberšek (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut in Damjan Zorc.
Jergovićev roman, ki je bil leta 2015 nagrajen z Njegoševo nagrado, prinaša epski preplet številnih manjših in večjih dogodkov v različnih zgodovinskih dobah, predvsem pa ljudi in njihovih usod. /…/ Slikoviti in stvarni opisi oseb, krajev in dogodkov, ki se prepletajo z osebnimi razmišljanji in dramatično zasnovanimi epizodami iz življenja avtorjeve družine in njenih članov, bralcu približujejo podobo najprej avstro-ogrske monarhije, nato nekdanje skupne države in ga končno pripeljejo do polpreteklega zgodovinskega dogajanja.
Pozdravni nagovor: Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev
Utemeljitev: Saša Jerele, članica Komisije za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev
Moderator pogovora: Iztok Ilc, prevajalec
Gostja: Aleksandra Rekar, prevajalka in Sovretova nagrajenka 2020
Dogodek bo objavljen v sredo, 18. novembra ob 18. uri na vimeo kanalu Divje misli https://vimeo.com/divjamisel ter Facebook strani Vodnikove domačije.
KORAK DO KNJIGE:
Knjigo Rodbina lahko po predhodnem dogovoru (pia.prezelj@divjamisel.org) prevzamete tudi na domačiji!
Oglejte si še seznam preostalih knjig iz serije Izbrano, ki so naprodaj in na voljo za prevzem (ali pa bodo naprodaj kmalu) na domačiji: https://docs.google.com/…/1PChZzCuk0hfpJTj8xigk…/edit…
Pripravljamo v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Ispeci pa reci
ALEN MEŠKOVIĆ IN MAIDA DŽINIĆ POLJAK
Četrtek, 10. december (18h)
Obveščamo, da je dogodek zaradi višje sile predstavljen na kasnejši čas, z 19. novembra na 10. december!
Sezono dogodkov Ispeci pa reci nadaljujemo preko spleta, tokrat z gostom z Danske.
Gostili bomo uveljavljenega bosanskega pisatelja, Alena Meškovića, roj. 1977 v Derventi, BiH, ki je na začetku vojne zbežal na Hrvaško, dve leti zatem pa na Dansko, kjer je magistriral iz moderne kulture in komuniciranja in se uveljavil kot pisatelj.
Za svoj prvenec, knjigo Ukulele jam, ki je izšla na Danskem leta 2011, je prejel štipendijo danske državne fundacije za umetnost ter nagrado, ki jo podeljujejo medkulturnemu umetniku leta.
Ukulele jam (knjiga je v prevodu Damijana Šinigoj pri nas izšla leta 2015, pri Založbi Miš) govori o »vojni, begunskih dneh in rock&rollu«. Februarja letos je doživela tudi gledališko uprizoritev pod taktirko znanega bosanskohercegovskega režiserja Dina Mustafića.
Meškovićev drugi roman, Šator za jednu osobu, je izšel leta 2016 in je nadaljevanje prvega romana. To je tragikomična zgodba o odhodu in prihodu, o osamljenosti in iskanju »svojih«, o spopadanju s komplicirano balkansko preteklostjo in novo, nenavadno realnostjo v Skandinaviji.
Z avtorjem se bo pogovarjala Maida Džinić Poljak.
Dogodek bo delno potekal v bosanskem jeziku.
Pogovor bo potekal v živo preko aplikacije zoom in na FB profilu Vodnikove domačije. Pridružite se nam, tudi s svojimi vprašanji.
O seriji:
Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na domačiji ob džezvi kave redno gosti literate, novinarje, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje YU.
KORAK DO KNJIGE:
Knjigi Alena Meškovića lahko po predhodnem dogovoru (pia.prezelj@divjamisel.org) prevzamete na domačiji!
Oglejte si še seznam preostalih knjig iz serije Ispeci pa reci, ki so naprodaj in na voljo za prevzem na domačiji: https://docs.google.com/…/1PChZzCuk0hfpJTj8xigk…/edit…
Serijo dogodkov delno financira MOL – Oddelek za kulturo.
Za starejše, na spletu!
GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI NA SPLETU, odslej dvakrat mesečno!
Četrtek, 19. november (17h)
»Mi se ne damo, mimo korone se srečujemo na spletu!«, pravi Lada Zei. Glasna branja za starejše potekajo od sedaj vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Srečujemo se vsak iz svojega naslanjača s pametnim telefonom, računalnikom ali tablico v roki. Za vabilo na spletni sestanek pišite irena.plesivcnik@divjamisel.org in prejeli boste povezavo do spletne sobe, kjer bo potekalo branje.
V četrtek, 19. novembra, si pripravite knjigo ali revijo iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva, pri roki pa imejte očala in Prešernove poezije. Ne zamudite urice veselega druženja z Lado Zei!
O seriji:
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Pripravlja sekcija upokojenih pedagoških delavk Ljubljana, vodi Lada Zei.
Spletne Nedelce
ALI ZNAŠ GLEDATI Z UŠESI?
Nedelja, 22. november (11h)
V času, ko marsikdo od nas preveč časa strmi v ekran in sploh svet dojemamo predvsem z očmi, sta dramska avtorica Kim Komljanec in režiserka radijskih iger Manica Maver pripravili zabavno spletno delavnico, ki bo otroško pozornost usmerila še na naše druge čute, predvsem sluh. Ob delavnici pa bomo v poslušanje ponudili radijsko nanizanko Mamacita, o zabavnih in zagatnih situacijah, ki jih povzročita mama in hčerka, ko si zamenjata vlog, ki je nastala v produkciji Radijskega odra in Radia Trst A (RAI).
Vabimo vas, da se nam v nedeljo ob 11h pridružite na FB profilu domačije ali na vimeo kanalu Vodnikove domačije https://vimeo.com/divjamisel.
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
