Prijateljstvo je vez med dvema ali več ljudmi. V družini se ne pogovarjamo o vsem, zato tisto, o čemer se ne pogovarjamo, povemo prijatelju. Koliko ti nekdo pomeni, se zaveš šele takrat, ko ga izgubiš.
Imam prijateljico, ki je nekoč, pred 4 leti, živela v Kanalu, v bloku poleg mojega. V prostem času sva bili vedno skupaj – pri njej doma, pri meni ali pa zunaj na igrišču. Imeli sva veliko skupnega, čeprav sva se večkrat skregali. Moj oče naju je vozil v glasbeno šolo k nauku o glasbi, njena mama pa nazaj. Nato mi je nekega dne povedala, da se bo odselila. Novica me je zelo pretresla, saj je bila ona moja edina prijateljica, s katero sem se večkrat družila, čeprav je bilo in je v Kanalu še veliko drugih otrok. No, seveda pa je ostalo še dobro leto dni časa, da izkoristim to, da živi blizu mene, zato sva bili tisto poletje še več časa skupaj. Ko se je odselila, sem si našla nove prijateljice, njo pa še vedno srečujem v glasbeni šoli vsak petek in še vedno sediva druga poleg druge – kot včasih. Med počitnicami in vikendi pride večkrat v Kanal k svoji babici, saj je prej živela pri njej. Vsakič mi v glasbeni šoli pove, če bo prišla, ali pa jo vprašam jaz, ji pošljem sporočilo … Težava pa je v tem, da se bolj redko vidiva, saj grem jaz vsak vikend z družino k moji babici, velikokrat pa imam odbojkarske tekme.
Mislim, da velja tudi tisti pregovor, ki pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja. Ta pregovor si razlagam na različne načine, npr. da te prijatelj opozori, ko si tik pred nesrečo, včasih se tudi žrtvuje zate. Lahko se v prepirih, ko ostaneš sam, prav on postavi na tvojo stran. Večkrat ti prijatelj pomaga na način, ki tebi ni všeč, a je zate dober in se tega zaveš šele čez nekaj časa. Takrat si mu hvaležen.
Človek potrebuje prijatelja in če hoče imeti zares pravega, se mora vesti strpno in razumevajoče. Če je prijatelj zares pravi, mu boš svoje skrivnosti in težave brez premislekov in dvomov zaupal.
Sara Podbršček, 7. a
OŠ Kanal
Mentorica: Suzana Kavčič
