Poezija Sonje Votolen

0
202

Pogreznila sem se vate in luna nama je

svatovsko zlatila   prste prsi in noge

Drobovje  je goreče prasketalo

najine votline si polnil s peskom v polne kašče

Puščava je postajala travnik s stopnicami

Polagal si me na naslednjo naslednjo in naslednjo

Dotaknila sem se te na zadnjem zrncu

ti moja skrivnostna puščavska rastlinica

stolp korenina duša  puščavska cesta

Hočem  da si zmeraj moja puščavska obleka

Parle-moi de ton coeur  

………………………………………………….

 

 

V zapuščeni hiši čakam lunin krajec

Oblek nisem oprala peska  nisem otresla

Odsotnost rož me ne moti

Razmetana tavam po svoji  peščeni skorji

Brez glasu iščem tvoje žalostno čelo

kjer se je v gubicah nabiral pesek

Rada bi tvojo roko ki me je

prekrivala s peskom ko sva bila svetloba v noči

Je ne peux pas vivre sans notre sable et loin de ta terre

 

………………………………………………………..

 

Mon coeur survira pour toi

Iskala te bom v vseh očeh

čeprav vem da te ne bom našla v drugih zenicah

četudi so v barvi jasmina

Iskala te bom v vseh korakih

čeprav ne bom slišala tvojih stopal

Iskala te bom v oblakih ptic

peščenih hribih podnevi in v luni

Iskala te bom in te tiho klicala

Lepa v žalosti bom klečala na pesku

in te ljubila od daleč