MONOLOŠKO RAZMIŠLJANJE O POTOVANJIH Z VLADKO
(predkoronsko obdobje)
Ej, kam bi šla?
Potujem predvsem zaradi nenehne lakote po spoznavanju in odkrivanju novega. Vsako potovanje nasiti. A o geografskih itd. dejstvih oziroma zame novih razširjenih obzorjih ne bi pisala, kajti o njih lahko preberemo v vseh medijih, če pa bi se že laično dotaknila katerega področja, bi kaj lahko zapisala kakšen napačen podatek.
Potovanja so, vsaj zame, tudi potovanja med ljudi, s katerimi sedim na letalu ali v avtobusu.
In tako kot se lahko nasitiš izobraževalnih podatkov, se lahko nasitiš nekaterih sopotovalcev. A takšne možnosti je treba vzeti v zakup, ko/če se odločiš potovati s skupino. Treba se je prilagajati ne le iz dneva v dan, ampak iz minute v minuto. Ljudje in dogodki s(m)o nepredvidljivi. Potovati s skromnimi ali petičnimi zna biti res pestro. Ali s ponaretimi zakonci. Ali podrejenimi zakonskimi partnerji. Velikimi in malimi jedci, torej tistimi, ki zgodaj zjutraj samo iz nuje pogoltnejo kakšen grižljaj, ali onimi, ki bi najraje v svoj vamp stlačili ves ruski bife. In tistimi, ki si vitrino ruskega bifeja prinesejo na avtobus. In ko pri mizi ob zajtrku ali večerji skrivoma tlačijo hrano v žepe ali torbice, jih izdaja iz oči švigajoči zadregni strah, pomešan – komaj verjetno!- z malo sramu. In zaradi tega jim je lažje oprostiti.
Pravzaprav pa se tlačenje v torbo začne že v hotelski kopalnici. Šampon v kovček. Kapo za tuširanje v kovček. Milo tudi. Lonček za umivanje zob tudi. Saj po logiki -češ za to sem plačal- je to razumljivo, a četudi je razumljivo in plačano, mi pa stil odtujevanja lastne lastnine ni všeč.
Kakorkoli, spoznavanje ljudi je zanimivo. Turistični vodiči so angeli za sprednjo šipo. Ko oni naumljajo v mikrofon svojo znanost, te ne sme vmes nič pozanimati, se ti ne sme utrniti vprašanje, ne moreš prejeti odgovora, ker jim zmotiš miselni tok. Sploh se mi zdi, da jim je položaj zelo poskočil v smislu nedotakljivosti.
Pa saj ni vse tako jedko kot se bere. Ta jedkost je pravzaprav neizogiben del potovalnega programa in ker je to jedkanje tako raznovrstno, je zame vsako potovanje tudi očarljivo vznemirljivo. In če se kdo sprašuje, v katero razpredelnico pa potemtakem spadam kot potovalni subjekt jaz, bi dejala, da v mnogokatero izmed omenjenih, pa še kam. Skratka v nepopolno »kolumnistko« tvoje spletne strani, Vladka.
