Kandidat za Nobelovo nagrado, akademik Boris Pahor, sodi med redke slovenske avtorje, za katere se živo zanima vsa literarna Evropa. V zadnjih letih tako lahko spremljamo porast števila prevodov njegovih del (bralcem v francoščini, italijanščini, katalonščini, nemščini, fi nščini, hrva ščini, madžarščini, esperantu, angleščini in španščini so se pred kratkim pridružili še novi prevodi njego vih del v nemščino, angleščino ter španščino), pa tudi povečanje zanimanja za vprašanja, ki jih Pahorjev literarni opus neposredno odpira: etiko, zgodovinski spomin, identiteto, manjšinjskost, nacionalnost itd. Boris Pahor ni le eden najpomembnejših živečih slovenskih pi sateljev, temveč tudi avtor, ki je bil zaradi svojega objavljanja deležen številnih kritik, cenzure s strani nekdanjega režima, udeleževal pa se je tudi mnogih polemik. Kot avtorja in človeka so ga zaznamovali vsi trije -izmi (fašizem, nacizem, komunizem), s katerimi smo se morali soočiti Slovenci v 20. stoletju.
Koprski simpozij je prvi znanstveni simpozij o človeškem liku in literarnem fenomenu, kakor bi danes lahko nedvomno defi nirali tega tržaškega avtorja; zastavljen je široko, interdisciplinarno in mednarodno ter ponuja prostor za razmislek in diskusijo o tem, kaj danes Boris Pahor dejansko pomeni v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru. Simpozijsko dogajanje bo dopolnila okrogla miza o prevajanju in recepciji Pahorjeve literature, ki bo skušala orisati poti, ki si jih je njegova literatura utirala v svet, odgovoriti pa tudi na vprašanje, zakaj je ostal manj zanimiv za slovansko govorno področje.
