Podprimo svobodo in inteligenco novega rodu
Osho je sodoben mistik, filozof, njegove mednarodne knjižne uspešnice so na voljo v 58 jezikih po vsem svetu. Slovi po svojem revolucionarnem doprinosu k znanosti notranje preobrazbe. Njegov pristop k meditaciji upošteva pospešen korak sodobnega življenja. Njegove enkratne aktivne meditacije OSHO so zasnovane tako, da se človeku najprej pomagajo znebiti nakopičenega duševnega in telesnega stresa, kar mu omogoča, da v vsakdanjem življenju lažje izkusi globoko tišino in sprostitev v stanju brez misli. V zbirki Primula- zakladnica brezčasnih modrosti – so izšle knjige; Knjiga o niču, Knjiga o otrocih, Strah, Sočutje, Radost, Ustvarjalnost, Intuicija, Pogum, Ko se zbudim, Preden zaspim, Zlata zrna, Knjiga o ženski, Knjiga o moškem in še mnoge druge.
V Knjigi o otrocih Osho vseskozi govori o otrocih; od prvega cikla, ki je temelj življenja, do drugega, ko se otrokovo življenje plemeniti in spolno dozoreva, do tretjega, ko se človek po osemindvajsetem letu ustali in si izbere partnerja. Otroška nedolžnost je tista, ki inteligentne ljudi »preganja« vse življenje. Že v zgodnjem otroštvu starši začnemo vzgajati otroka s prepovedmi, s tem pa se nevede uničuje otroška igrivost, ki je povsem neškodljiva, vendar obsojana. Če otrok odrašča tako, da je lahko neomejeno igriv, bo odrasel v upornika in ga ne bo moč prisiliti, da bi izpolnjeval neizpolnjene želje in hrepenenje staršev. Največkrat je igrivost zadušena in zaradi tega smo odrasli ljudje premalo ustvarjalni. Otrokom ne dovolimo, da bi postali inteligentni, kajti če so inteligentni, lahko vidijo številne zmote v družbi, državi, cerkvi, izobraževalnem sistemu. Postanejo uporniški.
Vsak dojenček pride na svet nedolžen, nepopisan list – tabula rasa, pred njim je vsa prihodnost, zato hlasta za nečim (za spoznavanjem) in na tej poti kmalu izgubi sebe. Mama je za otroka pomembna že v času nosečnosti, ker otrok srka njen um. Ljubljen otrok ostane zdrav. Skoraj vsakega otroka prezgodaj odstavijo od prsi, in to povzroči rano. Sledi obdobje učenja, kar pomeni starševsko vcepljanje vzorcev, ki je po Oshu lahko najhujša oblika suženjstva na svetu. Tedaj se konča svoboda. Starši hočejo odločati o vsem, otrok pa potrebuje zasebnost. Otrok mora raziskovati, postavljati vprašanja, da se do znanja dokoplje sam, to je največ vredno znanje. Ob njem stoji mama, ki je poosebljena ljubezen, srce, in oče; poosebljena glava, logika, razum, disciplina. Oba morata pomagati otroku prisluhniti svojemu telesu, svojim potrebam. Pri odločanju, kaj bo otrok počel v življenju, mu je potrebno dati svobodno odločanje, kajti le tako bo srečen.
Seveda pa starši potrebujemo veliko poguma, da se ne vmešavamo v otrokovo življenje. Ne smemo mu vcepiti strahu pred temo, ne sme se bati porazov in neznanega. Starši morama otroka podpirati, da se bo podal na potovanje v neznano.
Če bomo dali starši svojemu otroku ljubezen, bo dobil vse, kar potrebuje. Življenje je takšno, da mora biti otrok pripravljen tako na jin kot jang; torej tako na grobosti kot na nežnosti, da se bo znal odzvati v vsakem položaju.
V knjigi o otrocih lahko preberete vse to in še več o vzgoji svojega otroka.
