Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Lucija Mulej; Vročica tresljajev duše
Cangura, 2025
Lucija Mulej (1977), slovenska sociologinja, antropologinja, publicistka, predavateljica in podjetnica, preko svojih podjetij Molga s.p. in Budnjani d.o.o. svetuje podjetjem in posameznikom. Razvila je metodologijo za proučevanje značajev ter smer psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti in inteligenc Budnjani 4 Q (racionalne, čustvene, duhovne in fizične inteligence). Napisala je znanstveno monografijo Metodologija povezovanja inteligenc 4 Q in oblikovanje fundamentov pravične etične presoje in naslednje knjige: Skrivnost : zakaj ne deluje pri vas? OnKraj RazKritja : resnica o resnicah duha, Heroji : odgovorno duhovni vs. duhovno udobni, Pogovori z Erosom.
V knjigi Vročica tresljajev duše Mulej v obliki pesmi in razsvetljenja (Koan) raziskuje žensko, ljubezen, samostojnost, srce in telo Avtorica predstavi ženske, ki vse življenje molčijo, sicer ljubijo – celo preveč ljubijo, a marsikdaj se prebudijo šele tedaj, ko se jim življenje sto odstotno spremeni, saj morajo oditi. Ker se nekdo , – ki je živel z njo -, ni naučil ljubiti in ni sprejel dvojine.
Lepo je, če nekdo, ki te ima rad, stoji ob tebi. V resnični bližini ni nikoli bojazni odhajanja in minljivosti. Bližina je »sveti prostor«, kjer si slišan in viden, a v življenju ni vedno tako. V pomoč nam je lahko pisanje, ki je včasih krik ali molitev, da bi spoznali, kdo smo, in kako lahko sprejmemo bolečino minevanja.
Ženska, ki ni bila slišana in ljubljena, lahko odide, če zmore, in postane svoja in šele tedaj začuti resnico. V spominu ji ostane tisti, ki ni znal dati, pustil ji je globljo sled – ker mu je dala vse, česar on ni mogel vzdržati, ona pa ni le ranjena, ampak zmore iti naprej. »Njegov beg je bila vaja za njen let.«
Največja moč je odprtost. Ko se ona znova zbudi – ga ne potrebuje, saj ve, da je živa, da nekaj pomeni, ni več le senca, ampak je prisotna. Ko jo je zavrnil, je ni strl, ampak je zasijala s svojo lučjo kot zvezda, ki je spoznala lastno nebo. Bistvo samospoštovanja je, da se ne utišamo. Kaj nam ostane? Ko odložimo vse, s čimer se običajno opredeljujemo. Jedro brez oklepa? Najmočnejše zdravilo je ljubezen, ki kleše – drami – brsti. Vstopi v nas kot sunek vetra ali dih med sanjami. Lušči strahove, raztaplja laži. Ljubezen ni vedno nežna, včasih je silovita sila, ki odnaša, reže, lomi. Ljubezen kleše z dletom potrpežljivosti, z močjo večnosti. Z ljubeznijo se pričnemo rojevati. Sčasoma se spremeni v lep spomin, dotik. Kdor je ljubljen, kar žari, srce ni več v senci, ampak je svetloba. Ljubljena oseba ima vse, kar nudi in je ljubezen, tihi glas, manifest notranjega miru. Srce (središče ljubezni) postane dom – za zaljubljeni osebi, tempelj, v katerem gori ogenj, in je svetloba.
Ženska si želi biti videna, moški jo prepozna in oba se sprejmeta v hram svetlobe kot Enost. Ona se mu razpre kot cvet, ki sliši veter, ki zazna ljubezen. Tišina med njima, mir, ljubezen, razumevanje, nežna skrivnost … Moška energija v žensko vstopa kot val, brez zadržkov; predaja ni poraz, ampak dom. In če se srečata dva, ki se vzljubita, se lahko zgodi uničenje ali razcvet, vsekakor pa utrip življenja. Večnost. Neumrljivost.
V knjigi Lucije Mulej spoznamo, da ta svet pripada ljubezni. Skozi ljubezen nam življenje pripoveduje svojo največjo skrivnost, zato učiti se ljubiti v resnici pomeni učiti se živeti. Najpogumnejši se ne upirajo popolni predaji ljubezni. Oni so tisti, ki so najbolj dovzetni za večne skrivnosti življenja, a ne izgubijo sebe, le upajo si skočiti v neznano.
Avtorica meni, da z ljubeznijo postanemo boljši in srečnejši ljudje. Le upati si moramo, da zasijemo.
Spoštovani bralci, knjiga Vročica tresljajev duše je izšla pri založbi Cangura.
