Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Lara Paukovič; Miza za štiri
Cankarjeva založba, 2025
Lara Paukovič (1993) je novinarka in pisateljica, avtorica romanov: Poletje v gostilni (2017) in Malomeščani (2019). Magistrirala je iz anglistike in primerjalne književnosti, trenutno pa se na doktorskem študiju literarnih ved ukvarja s fenomenom avtofikcije. Vodi tudi delavnice pisanja ljubezenskega romana in ureja zbirko Razmerja, namenjeno popularizaciji sodobnega slovenskega žanra.
Miza za štiri je roman, v katerem je pisateljica ustvarila vrsto napetosti, tako medgeneracijskih med dvema paroma kot osebnih med vsemi štirimi liki, vodila pa jo je nenavadna želja, da bi bralca spravila v nelagodje. Takšno, ki ga iz radovednosti v branju žene naprej. Glavni lik romana je mlada ženska J. (sedemindvajsetletna Julija, kariero ima v marketingu, zveza z B. se rahlo krha, pri sebi ve, da je njuna zveza začela stagnirati ali pa je v prvi fazi propada), ki nenadoma izgubi mamo Julijano, kar jo močno potre. Skupaj s partnerjem B. (živita v mamini garsonjeri) se odzoveta povabilu mamine premožne prijateljice S., da bi pregledala fotografije iz mamine preteklosti. Oklepanje nostalgičnih spominov in njune varne, običajne zveze se nepričakovano znajde na preizkušnji. Ko se J. in B. začneta pogosteje družiti s S. in D., postane jasno, da občasna srečanja protagonistov prinašajo kresanje mnenj, vznik poželenja in priložnost za spremembe. Starejši par; S in D sta zelo premožna in si lahko kupita vse, tudi razmerja in ljudi; to pomeni vznemirljive trenutke z mlajšim ljubimcem in ljubimko; tak je njun namen. …«A ni grozno, kako ne moreš nadzorovati tega, kar ljudje napletajo o tebi, vseh vlog, ki so ti jih dodelili v svojih scenarijih?«
Miza za štiri sooči dva para, dve generaciji, dva pogleda na svet. …«Ljudje živijo tako dolgočasna, zlagana življenja …« Morda jih združi usoda, morda materina neukrotljiva narava, ki kljubuje očetovemu stremenju k “normalnemu” življenju. Čeprav se zdi, da starejši par poseduje moč nad mlajšim, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko pogled z distance predrugači razmerje. Razgalijo se stare nezaceljene rane iz družinske preteklosti, med J. in B. zazevajo prve razpoke. B. opravlja delo programerja in je rad v središču pozornosti, J. je šlo na živce, da izpostavlja njene šibkosti …večni razkorak med njima se poglablja, saj je ona družboslovka, on naravoslovec. J. ga je imela neizmerno rada, tega moškega – otroka, obenem pa ji je šel neznansko na živce. Pod rutinskim skupnim vsakdanom zagori ogenj nebrzdane strasti (J. se močno vzburi, ko jo D. pripelje pred blok in ji z roko seže pod plašč…) in konfliktov (J. in B. se razideta.).
Psihološko poglobljen roman v stilu Kochove večerje prinaša neizprosno analizo medsebojnih odnosov. Kljub avtoričini uporabi kratic za imena liki ne delujejo enoplastni in odtujeni. Nastavljajo ogledalo sleherniku, na vsakem posamezniku pa je, ali si bo upal priznati, kaj se pod masko skriva v njegovi biti.
Spoštovani bralci, Miza za štiri, ki ga je izdala Cankarjeva založba, ni le roman o medosebnih razmerjih, temveč tudi pretanjen premislek o žalovanju, navezanosti in o tem, kaj ostane, ko odidejo tisti, ki so nas oblikovali.
