Pri šestnajstih so mi rekli,
da me preberejo v trenutku,
da vsi vedo, kaj mislim,
da sem kot cesta brez ovinkov,
veš kaj te čaka na obzorju.
Če danes govorim o tem,
kako me bolečina uničuje,
mi pravijo, da se ne vidi,
da moj nasmeh zveni enako
včeraj, danes, jutri.
Dober trening je za mano
in mojstrski izpit za maske.
Zdaj me je strah jo odložiti,
da se ne bom več prepoznala.
