Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Jana Hartman Krajnc; Kitakov študent
Kulturni center Maribor, 2025
Jana Hartman Krajnc je rojena 20. 11. 1943 v Mariboru, po maturi na Ekonomski srednji šoli v Mariboru diplomirala na Višji gospodinjski šoli v Grobljah pri Domžalah in postala predmetna učiteljica za gospodinjstvo, diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer slovenščina, postala predmetna učiteljica slovenskega jezika in književnosti, učila gospodinjstvo in likovno vzgojo na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju v Slovenskih goricah in v OŠ Pesnica, učila slovenščino na OŠ Janka Padežnika na Studencih v Mariboru, od leta 1997 upokojena, učila v Andragoškem zavodu v Ljudski univerzi Maribor, aktivna v KD Studenci – Maribor. Njena dela so: Gabernik, Steklena ogrlica, Filip, Moj Maribor, Moj Trst, V valovih življenja, Šepetanje noči, Studenci v pesmi in sliki, Cvet tulipanovca, Simbioza, pesniške zbirke: Vse je pesem, Zemlja sem, Maribor, moj rodni, bogat si, rajsko lep.
Kitakov študent je biografski roman, prepleten z osebno zgodovino in širšo družbeno kroniko, ki osvetljuje življenje družine Kitak. Avtorica je vnukinja glavnega lika. Deloma je roman zgodovinski, saj je avtorica natančno prikazala stoletno zgodovinsko ozadje od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Romanu daje dodano vrednost bogato slikovno gradivo iz osebnega arhiva avtorice.
Na majhni kmetiji pri starodavnem kraju Rogatec, v vasi Tlake – s pogledom na Donačko goro, v Avstro-Ogrski imenovan Rohitsch, je živela družina Kitak; oče Martin, krojač, mama Elizabeta, gospodinja, najstarejši sin Ivan, ki ga »namenijo« za duhovnika po priporočilu župnika Anastazija, ki je poskrbel za fantovo nastanitev in finančno pomoč pri izobraževanju v Celju in kasneje v klasični gimnaziji v Mariboru, vse s ciljem, da bi Ivan postal duhovnik.
Mama je po desetem porodu umrla. Kitakova domačija je bila slabo vzdrževana. Oče se kljub temu uspe spet poročiti in imeti še več otrok. Glavni lik romana Ivan Kitak je zvedav otrok, prvorojen, ki že pri osmih letih odide v šole; v dvojezično utrakvistično šolo. Bil je vesten učenec, ki mu nemščina in drugi predmeti, in večina predmetov je potekala v nemškem jeziku, niso povzročali nobenih težav.
Z odraščanjem je postal »Kitakov študent, vseskozi je sam skrbel za svojo finančno neodvisnost od revne družine … za duhovniški poklic se ni odločil. Najbolj ga je pritegnila poezija, vključi se v literarni krožek, napiše zbirko pesmi Poezije pod psevdonimom Svetozar in sonetni venec Hossana aleluja. V šoli se je pridno učil, saj je stanoval v lemenatu in mu ni bilo treba plačevati … S prijateljema: Ámijem (v življenju je Johann Mravljak postal profesor in ravnatelj klasične gimnazije) in Josijem (kasneje postane Josip Tombak advokat) so bili istega mnenja, da bodo tako dolgo izkoriščali dobroto cerkve, dokler se bo dalo. In dalo se je skoraj do mature, ko so prijatelji inscenirali incident, ki se je zaključil z odlogom opravljanja mature v jesenskem roku. Ivan deluje na železnici; postane načelnik tovornega prometa na železnici, šef postaje celotne proge do Gradca, inšpektor železnice …
Ivan je ljubil svojo prvo ženo Angelo, ki je bila bolehna in je umrla. Tedaj je njegova zaposlitev pri železnici v Mariboru, od koder so ga po enem mesecu premestili na odgovorno mesto šefa postaje Voitsberg v bližini Gradca. Kasneje je na poti na pokopališče spoznal Kristino Rebol, s katero si je ustvaril novo družino v času, ko je Evropo pretresala prva svetovna vojna. Poleg poslovne uspešnosti, z dekreti je bil premeščen na različna zahtevna in ugledna delovna mesta na železnici, kar je terjalo od družine neprestano prilagajanje in selitve, je bil v zakonu s Kristino in hčerkama, Zdenko in Danico, srečen.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil Maribor pod močnim vplivom nemško govorečega prebivalstva. Ivan Kitak je bil zelo aktiven, sodeloval je pri izgradnji Narodnega doma. Družil se je in prijateljeval z izobraženci, pomembnimi osebnostmi, med njimi tudi z Rudolfom Maistrom. Maister je bil v določenem času zamolčan, zato se nihče ne spominja Ivana Kitaka kot Maistrovega tesnega sodelavca. Zaradi tega tudi v službi ni bil nikoli povišan.
Avstro-Ogrska monarhija je leta 1918 razpadla, Madžarska jo je zapustila. Peščica nemških oblastnežev je hotela, da bi bil Maribor nemški, zato so mesto z okolico 30. oktobra razglasili za del nemške Avstrije, a se Rudolf Maister temu upre, Ivan Kitak pa deluje na mariborskem kolodvoru pri akcijah, ki so vezane na železnico; kot inšpektor železnice je imel pomembno vlogo pri razorožitvi pripadnikov zelene garde, za kar je bil deset let kasneje odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje.
Ivan Kitak je bil prvi na železnici, ki je dešifriral prvi telegram v slovenskem jeziku, s katerim je sporočal Narodni svet v Ljubljani, da je prevzel vodstvo vseh železnic na slovenskem ozemlju. In nato je Kitak prevzel nadzorstvo nad komunikacijami proti severu, s pojasnilom, da je imenovana narodna vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naslednji dan, 1. novembra 1918, se je nemški oblasti uprl Rudolf Maister, ki je po uspešni razglasitvi splošne mobilizacije zbral štiri tisoč mož in ustanovil prvo slovensko vojsko.
Druga svetovna vojna je prinesla mnogo gorja in smrti, a Kitakovi so jo nekako prebrodili. Hčerka Danica (Študirala je medicino, zaposlila se je na kliniki v Mariboru.) se je poročila z Ivanom Hartmanom. (Dobila sta zadnji poročni list Kraljevine Jugoslavije.) V zakonu sta se jima rodili dve deklici in deček (Beba, Jana, Milan, s katerimi ima ded Ivan veliko veselje.). Ena izmed hčera je Jana Hartman Krajnc, avtorica tega biografsko-zgodovinskega romana, opomnika pretekle zgodovine, ki dopolnjuje mozaik dogodkov in usod, ki so krojile preteklost Slovencev in slovenstva, in predstavitev domoljuba Ivana Kitaka.
Spoštovani bralci, roman Kitakov študent je izdala založba Kulturni center Maribor.
