Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Zofka Kveder; Njeno življenje
Založba Obzorja, Maribor, 1980
Leto 2026 je leto Zofke Kveder: “Da njen pogum in vizijo prenesemo v sodobni prostor,” je vlada to leto razglasila za leto Zofke Kveder; na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, ob stoti obletnici smrti ene prvih slovenskih avtoric, ki je literarno in javno spregovorila o ženskah, njihovih življenjih, pravicah in družbenem položaju. Njeno ustvarjanje je presegalo meje. Objavljala je v številnih evropskih revijah, prevajala slovenske avtorje v tuje jezike in tuja dela približala slovenskemu prostoru. Njene drame so uprizarjali v Pragi, Zagrebu in Beogradu. V revijah, ki jih je urejala, so svoja prva dela objavljali Prežihov Voranc, France Bevk in drugi. Bila je tudi mentorica, povezovalka in kritičarka, ki je kulturni prostor bogatila na številnih ravneh.
Zofka Kveder, (1978 – 1926) slovenska pisateljica, publicistka in urednica. Pisateljica je v svojih delih govorila predvsem o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (Misterij žene). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (Vera), zakona brez ljubezni (Misterij žene), prezgodnje poroke (Pri zdravniku, Vera, Iz mirnega kraja) in zakona iz materialne koristi (Star papir, Jaz sem bogata). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino.
Njena pripovedna proza: Zbrano delo Zofke Kveder Zv. 1, Misterij žene (1900) − zbirka črtic, Odsevi (1902)− novele, Iz naših krajev (1903) − novele, Iskre (1905) − črtice, Njeno življenje (1914 in 1918) − roman, Vladka in Mitka (1927), Vladka, Mitka in Mirica (1928), Hanka (1938 − roman, Veliki in mali ljudje (1960), Odsevi (1970)
Dramska dela: Zbrano delo Zofke Kveder Zvezek 5., Ljubezen, (1901), Amerikanci, (1908), Arditi na otoku Krku, (1922)
Njeno življenje (1914) je naturalistični roman Zofke Kveder, v katerem so skozi ženske oči osvetljeni problemi, s katerimi se je ženska srečevala v patriarhalni družbi na prelomu 20. stoletja. Osnovna premisa je razkol med realnostjo in osebnimi željami, hrepenenji.
Zgodba govori o mladi Tildi Ribičevi, ki je tretji otrok davkarja, visokega in malobesednega očeta, ljudje so ga cenili kot poštenega in plemenitega človeka, dobro je poznal svet z branjem potopisnih knjig, ter matere – hčere premožne dunajske družine, ki je zaradi špekulacij izgubila velik del premoženja, tihe ženske, ki živi samo za moža in otroke. Njena brata študirata, dekličina prihodnost pa je postavljena v roke lahkomiselnemu in lahkoživemu Romanu Sterletu; oskrbniku viške graščine, lepemu, temnemu mlademu človeku, ki se je zelo veliko smejal….«Njegov smeh je bil orožje in z njim je odpiral vsa vrata.« Snubec Tildinim staršem obljublja dobro življenje v Dragi, obilo denarja in sreče. Poroke se tako vsi razen Tilde veselijo …«Tilda je bila lepa kakor majniško jutro, visoka in vitka, najlepša med trškimi dekleti, v očeh je nosila pečat svojega dostojanstva.«
Celo Romanova mati, ki živi v Trstu, pričakuje, da bo s poroko sin opustil pitje in zapravljanje. Tildine dekliške sanje o srečnem zakonu pa se kmalu spremenijo v spoznanje, da je njen mož nič drugega kot surovi lažnivec in pijanec. Ko se jima rodi prvi otrok, je do nje sicer še prijazen, kmalu pa se spet vda slabi družbi in kvartanju. …«Kakor suženjske, nedostopne verige padejo s tebe tvoje slabosti in tvoje strasti.« Zagreši poneverbo in s tem povzroči materino smrt. Ubogo ženo Tildo je sram lastnega moža, ki vsako noč prihaja na smrt pijan in zapravlja vse družinske prihranke, zato se preseli k Romanovemu stricu Robertu. Robert proda hišo v Trstu in Tildi na Krasu kupi novo z nekaj polja. Tukaj živi s tremi otroki – Mirkom, Mimico in Elico ter deklo Leno. Robert na Koroškem pridobi službo za Romana, a jo ta zaradi malomarnosti izgubi, zato se vrne k Tildi in jemlje njene reči in hranilnike otrok ter jih odnese v zastavljalnico….«Kaj ti veš, kaj je strast,« Roman zabrusi Tildi. Trpeča mati kljub vsemu proda kravo, moža spodobno obleče in ga prosi, da gre v službo na žago na Tirolskem. Kmalu pa ji umreta otroka zaradi škrlatinke, zato ostane sama z Mimico. Rodi še četrtega otroka – Rajka. …«Ves gospodov je,« kmalu spozna služkinja Lena, a Tilda ji sprva ne verjame. Tildo zadene nov udarec, saj ji umre mati, a se na njen pogreb ne odpravi, saj nima za primerno obleko, poleg tega pa mož zaradi nove poneverbe izgubi službo in gre v zapor. Zaradi te sramote umre tudi Tildin oče. Z ljubeznijo vzgaja svoja dva otroka, veliko upanja vliva v Rajka, a ta postaja vse bolj nesramen in pade v slabo družbo….«Težko dediščino nosi v sebi ta otrok, usodno …,« Tildi pove brat, pri katerem je bil Rajko na počitnicah. Družini sporočijo, da je mož umrl v zaporu zaradi jetike, za kar si Tilda kar oddahne. Kmalu pa zboli še Mimica, Rajko se po njeni smrti trudi osrečiti mater, …«Zdaj imam samo tebe, pove Tilda Rajku, ki so se te besede zarile v dušo kakor krvav žig. Napolnile so ga z novo močjo, ga prerodile in potrdile v dobrem.« A vse dokler zopet ne pade v slabo družbo in se dokončno izkaže kot zvesta slika svojega očeta. Ko obupana in življenjsko strta Tilda izve, da je Rajko kradel prihranke dekli Leni, ga ustreli. Ko se zave svojega zločina, prepiše vse imetje dekli in naredi samomor….«Toliko trpljenja, solz, truda in napora …«
V romanu se izriše motiv alkoholizma, pijančevanja – ima lahko velik vpliv na odvijanje zgodbe in oblikovanje usode. Tildin mož Roman ves čas pije in kvarta, pozneje pa s tem začne tudi sin Rajko. Motiv smrti – delo je prežeto s smrtjo, in sicer imamo dve smrti kapi, ki ju povzroži Roman s hudodelstvom, smrt treh otrok zaradi bolezni, detomor Rajka in utopitev Tilde. Z umorom sina se ji zdi, da je naredila prav, a jo začne razjedati dejstvo, da je s tem ubila tudi del sebe. Motiv vsiljenega, dogovorjenega zakona – motiv pri Kvedrovi izjemno pogost. Je podlaga za vse nesrečne dogodke v prihodnosti. Krivi pa predvsem starše, ki so v zakone prisilili svoje hčere. Motiv revščine – Tilda nima niti toliko denarja, da bi si kupila primerno obleko za materin pogreb. Motiv spolnih travm – Kvedrova realistično in neolepšano prikaže travmatične izkušnje in posledično s tem namiguje na obstoječo družbeno stanje.
Njeno življenje je roman – tragična zgodba mučenice-žene in mučenice-matere podana z živim človeškim čutom in ženskim sočutjem in ta silna, brezupna borba šibkih moči z neodvratno usodo – vse to je naslikano prepričevalno in resnično, da nas končna katastrofa zgrabi in pretrese. Ta knjiga je subjektivna izpoved in obtožba, bralca prevzame tragika dekleta – matere in vpliv genetike (kar je bistvena lastnost pisanja v naturalizmu); kako lahko otrok podeduje svoj značaj po očetu, svoj videz pa po dedu.
Spoštovani bralci, roman Njeno življenje je izdala Založba Obzorja, Maribor, 1980.
