Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Leïla Slimani; Dežela drugih
Prevedla Saša Jerele
Mladinska knjiga, 2022
Leïla Slimani je francoska pisateljica in novinarka maroških korenin. Zaslovela je z družbenokritičnim romanom Uspavanka, ki ji je prinesel prestižno francosko literarno nagrado Goncourt. Dežela drugih, Glejte, kako plešemo in S seboj bom odnesla ogenj je zgodovinska trilogija, ki v zaključku bralce popelje v sodobni Maroko, v katerem po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije. V deželi, kjer se želje po vsesplošnem preporodu tepejo z islamističnim ekstremizmom, se mlade generacije ozirajo v svet. »Je mogoče ljubiti deželo, ki ti ljubezni ne vrača?« se sprašuje pisateljica in spiše kompleksno zasnovano tridelno zgodbo o ljubezni med Mathilde in Aminom – Alzačanko in maroškim vojakom v francoski vojski.
V Deželi drugih pisateljica predstavi osebno družinsko zgodbo (1944 – 1955) z glavnim likom Mathilde, ki je v francoski vojski stotnica; visokorasla, širših ramen, zagleda se v lepega maroškega vojaka Amina, ki je bil za glavo nižji od nje. Dokler nista prišla v Maroko v Meknes, je bila njuna ljubezen romantična, potem pa se Amin spremeni in pomrači. …«Dotik njegove kože jo je neprijetno pekel, z odporom je opažala, kakšen je v resnici njen mož…« Mathilde v Maroku dušijo togi običaji, samota, tujstvo in pomanjkanje. Domače konflikte spremljajo vse večja nesoglasja med koloni in domačini, ki nazadnje pripeljejo do hudih političnih nemirov, v katerih resne posledice utrpi tudi Aminova družina.
Aminova družina šteje poleg mame Mujlale še brata Omarja, ki je zagrizen nacionalist, in sestrica Selma. Živijo v medini. Amin je od očeta dobil grič, kjer naj bi živel s svojo ženo in otrokoma: Ajšo in Selimom, in delavci – najemniki. Trudi se z nerodovitno zemlje, kamor posadi in poseje grah, fižol, rad bi imel nasad pomarančevcev, kasneje se odloči in nasadi oljke. Loti se tudi kopanja vodnjaka, kar mu vzame velik del dediščine. Tudi Mathilde se trudi, skrbi za družino in poskrbi tudi za Ajšino prijateljico, ki je padla s skednja, oskrbi ji rane in kasneje ustvari medicinsko ambulanto; rada bi zdravila ljudi, predvsem pomagala ženskam. Nasvete dobiva pri družinskem prijatelju – ginekologu madžarskih korenin Draganu Palosiju, ki bi rad sodeloval z Aminom z izvažanjem sadja. Mathilde prijateljuje tudi z njegovo ženo, zapeljivo Corinne z velikim oprsjem, a v resnici žalostno žensko, ki ne more imeti otrok. Corinne se prihaja igrat z malilim Selimom, se pogovarja z Mathilde, z Draganom jih povabita na morje v svojo hiško.
Mathilde uspe ustvariti prijeten dom, čeprav živijo skromno in samotno življenje na hribu. Ko ji umre oče, velik ovdoveli moški – Georges, ki je vedel o svojem zetu samo to, da je Afričan, odide Mathilde domov v francosko Alzacijo. Mathilde doma pri sestri Irene spozna, da bi lahko živela tudi brez družine, brez moža in otrok, ob surovosti te misli jo je imelo, da bi zakričala. Samo da ji ne bi bilo treba nazaj v Maroko, šla bi v Pariz, študirala medicino, a sestri se ni zasmilila. Po tem spoznanju je odšla nazaj k svoji družini in se vdala v svojo usodo, vedela je, da ni nobene vrnitve več. Otrokoma je nesla igrač in knjig. Ajša je bila tako bistra deklica, da je v šoli lahko preskočila en razred, a s sošolci se ni ujela, zato ni rada hodila v šolo. Mathilde sprejme v svoj dom Aminovo ostarelo mater in lepo sestro Selmo, ki jo kasneje poročijo z Aminovim vojnim prijateljem Muradom (poroka zaradi nosečnosti), ki je sicer gej, veliko starejši od neveste, na posestvu postane delovodja in je do delavcev strog.
Mathilde je zelo utrujena, v deželi se odvija vojna med muslimani in kristjani …«Maročani pobijajo Francoze, ker so jim vcepili, da jih morajo pobijati, če hočejo priti v raj.«, vsa družina je odvisna od nje, zavidala je Aminu, ki je gradil posestvo kamen za kamnom, kar mu je prinašalo zadovoljstvo, njej pa se zdi, da njeno življenje ni drugega kot večno tratenje moči. Vsemu, kar je ustvarjala, je bilo namenjeno izginiti in zbledeti. To je bila usoda neznatne gospodinje, ki ji vedno isti ponavljajoči se gibi na koncu razrahljajo živce.
Leila Slimani se v trilogiji loteva vprašanj (post)-kolonizacije in položaja žensk v Maroku od 50. let prejšnjega stoletja do danes; prva knjiga se tako konča z boji za maroško neodvisnost.
Spoštovani bralci, roman Dežela drugih je izdala založba Mladinska knjiga.
