Tišina.
Ptice sanjajo v vejah dreves.
V svilenem dotiku morskih valov
sanjam o neizživetih strasteh.
Čas se vrača.
Svetlolaso dekle,
ljubljeno in zasanjano,
z iluzijo ukradene solze jutranje rose.
Življenje polzi v daljavo,
tvoje modre oči,
da želiš biti končno ob meni,
si rekel,
ko si izgubil svoj dragulj.
Misel se dotakne,
svetlolaso dekle vztrepeta,
te objame kot nežna sapa,
poljub kakor svilen dotik morskih valov.
In čarobna pesem.
Sanjata o neizživetih strasteh,
v upanju,
da ne spolzijo, ko vzide srebrna luna.
Ljubila se bova
z odhajajočo mavrico nad drevoredom.
Brez tebe
bom gledalo sončni zahod,
svetlolaso dekle.
