Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni poezija? Jo berete? Ji prisluhnete? Lahko nam pišete na: [email protected]
Maja Drolec: Mavrični pajčolan
Kot čipka
se riše tišina.
Samo dih in šepet ptice.
Na nebu letalo
in tu se zgodba začne.
Če gre mimo mene.
Opazujem,
kako se nadaljuje.
In spet te svinčene noge,
ko ga poskušam ujeti.
Potem mu pustim, da odide.
Izginja kot nekdo,
ki se počasi pogreza v morje.
Na koncu ostanejo valujoči kolobarji,
ki oplazijo kožo.
( Maja Drolec: Mavrični pajčolan, Kulturni center Maribor, 2026)



