Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Aleksandar Hemon; Svet in vse v njem
Prevedla Irena Duša Draž
Goga, 2026
Ameriško-bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona (1964) smo v zadnjih letih lahko spoznavali prek dveh njegovih literarno-biografskih knjig Knjiga mojih življenj, Tole ni zate, Projekt Lazar in Moji starši, zdaj pa je v prevodu izšel njegov velikopotezni zgodovinski roman, ki je v osnovi zgodba o ljubezni, zgodovini in izgubljenih svetovih Svet in vse v njem.
Svet in vse v njem se začne v Sarajevu tik pred prvo svetovno vojno, ko je judovski farmacevt Rafael Pinto (Žid) dobesedno v živo priča atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda, saj se ta zgodi nedaleč od njegove lekarne, kmalu potem pa ga, tako kot bosanskega kmeta Osmana Karišika (muslimana), mobilizirajo v avstro-ogrsko vojsko.
Po katastrofi na vzhodni fronti padeta v rusko ujetništvo in se znajdeta v vrtincu razpadajočih imperijev, revolucije in neskončnega potovanja čez Rusijo, Sibirijo in Srednjo Azijo, na Galicijo, Taškent, ki ju naposled prinese vse do Šanghaja, v tem kaosu pa se med njima razvije nežna, a trdoživa ljubezen, ki je pogonska os romana. To je roman o iskanju.
Rafael Pinto vse življenje išče Osmana. Osman išče pot domov…. «Ti si moj dom. Jaz sem tvoj dom.« To sta osebi, ki potujeta skozi razpadajoči svet in si skušata ohraniti nekaj, kar je večje od sveta samega. In drug drugega. Rahela (Osmanova ali Pintova hči) išče mater (rusko Židinjo), ki je nikoli ni zares poznala, saj je na porodu umrla. Sama je odraščala v Šanghaju, zaljubljena v moškega odšla v Honkong, 1949 je odšla po padrija in ga hotela odpeljati v Sarajevo. A ni zdržal do tja. Begunci iščejo kraj, kjer bi lahko ostali. Narodi iščejo izgubljene zgodovine. Jeziki iščejo načine, kako bi preživeli. In vsak od njih verjame, da ga odgovor čaka nekje pred njim … «Ko si mlad, je vse preprosto, nimaš konca. Kolikor daleč vidiš, vse je polje, ki je tvoje življenje, a temu polju ne vidiš konca. Ne moreš videti konca.«
Pisatelj Hemon pripoved gradi kot niz zgodb, anekdot in digresij, ki ustvarjajo občutek sveta v razpadanju, a tudi sveta, ki ga ljudje nosimo v sebi. Roman je pisal kar dvanajst let – in z njim ustvaril ep o vojni, izgnanstvu in preživetju. Veliki balkanski roman! Hemonov roman počasi razkriva, da najpomembnejše stvari niso tiste, ki jih junaki najdejo, temveč tiste, ki jih med iskanjem nosijo s seboj. Ljubezen, spomin, zvestoba, zgodbe in pripadnost ne obstajajo na cilju poti. Nastajajo medtem, ko hodijo. Prav zato v romanu tako močno odmevata dva stavka: »Ti si moj dom.« in »Dom je tam, kjer ljudje opazijo, da te ni.«
Dom je človek, ki ga iščemo. In včasih človek, ki ga nosimo v sebi tudi takrat, ko ga ni več.
Ena izmed osrednjih tem romana je izguba sveta, ki ga danes skoraj ni več mogoče priklicati. Ne samo Osmanskega cesarstva, ne samo habsburške monarhije in ne samo Sarajeva pred atentatom. Hemon piše o izgubi nekega načina sobivanja, v katerem so ljudje živeli med jeziki, verami in kulturami, ne da bi morali vsak dan dokazovati, kateri identiteti pripadajo.
Rafael Pinto je sefardski Jud iz Sarajeva. Njegov jezik je ladino, njegov svet pa je prepreden z vplivi, ki jih današnja Evropa pogosto razume kot nezdružljive. Judovstvo, islam, krščanstvo, Balkan, Sredozemlje, Osmansko cesarstvo in srednja Evropa v njegovem življenju obstajajo hkrati, brez potrebe po poenostavljanju. Prav zato se zdi, da je Svet in vse v njem tudi roman o izgubljeni večplastnosti sveta. O času, ko človek ni bil samo eno. Ko je lahko pripadal več zgodbam hkrati. Ko identiteta še ni bila kletka. Ta svet se v romanu počasi sesuva. Zaradi ljudi. Zaradi nacionalizmov. Zaradi vojn. Zaradi idej, ki začnejo verjeti, da je raznolikost nevarna.
Ena največjih odlik romana je njegova telesnost. Čeprav ga pogosto beremo kot zgodovinsko epopejo ali filozofsko meditacijo o domu in pripadnosti, Hemon nikoli ne pozabi, da zgodovina vedno živi v telesu. Rafael in Osman nista ideji, temveč človeka, ki ju zaznamujejo utrujenost, lakota, bolezen, mraz in želja po bližini, žalost utaplja v opiju. Njuna ljubezen ni zapisana v velikih izjavah, ampak v drobnih dejanjih skrbi, prisotnosti in zvestobe. Prav v tej sposobnosti, da veliko zgodovino vedno znova vrača v konkretno človeško izkušnjo, se skriva ena največjih moči romana.
Ljubezen pri Hemonu ni odrešitev. Ne ustavi vojne, ne prepreči smrti in ne spremeni zgodovine. Njena moč je veliko skromnejša, a prav zato toliko bolj prepričljiva. Človeku omogoči, da vztraja še en dan, da prenese še eno izgubo, da ohrani del svoje človečnosti tudi takrat, ko se svet okoli njega podira. Včasih je prav to največ, kar lahko storimo drug za drugega. Rahela si nadvse želi »padrija« pripeljati v Sarajevo, domov, a je na ladji umrl. Pogovarja se (v mislih) z Osmanom.
Njegovi junaki niso pomembni za zgodovino, toda zgodovina je usodno pomembna za njih. Prav v tem paradoksu nastaja velika literatura.
Čeprav se Svet in vse v njem razteza čez celine, jezike in desetletja, ostaja v svojem bistvu globoko sarajevski roman. Čeprav ga njegovi junaki zelo hitro zapustijo in nato večji del romana preživijo daleč od njega. Toda Sarajevo pri Hemonu ni zgolj kraj na zemljevidu. Je način gledanja na svet. Je pripovedna domovina, ki jo njegovi junaki nosijo s seboj tudi takrat, ko se znajdejo na drugem koncu sveta. Prav zato je izguba, ki jo roman opisuje, tako boleča. Ne gre zgolj za izgubo krajev ali ljudi. Gre za izgubo celotnih svetov, ki jih ni več mogoče obnoviti.
V tem pogledu je Svet in vse v njem tudi roman o spominu kot odgovornosti. Hemon ne idealizira preteklosti in ne ustvarja iluzije izgubljenega raja. Dobro ve, da so bili tudi pretekli svetovi polni krivic, nasilja in predsodkov. Toda hkrati razume, da z njihovim izginotjem izginejo tudi jeziki, zgodbe in načini sobivanja, ki so stoletja oblikovali življenja ljudi.
Redek dar velikih romanov je, – da se junaki iz zgodbe preselijo v naš spomin in tam ostanejo kot del našega lastnega življenja. Takrat vemo, da smo prebrali veliko literarno delo z izjemno pripovedno močjo. Kaj v resnici ostane, ko izgine vse drugo? Hemonov odgovor je, da to ni država. Ni vera. Ni zgodovina. Ni identiteta.
Njegov odgovor je človek. Zagotovo pa je osrednja misel globoko človeška.
Spoštovani bralci, roman Svet in vse v njem je izdala založba Goga.
