Matičina novinarska konferenca

Pesniška zbirka Marka Kravosa Kar in kar maj se predstavlja kot zrela podoba njegove bogate in prepoznavne poetike, kot destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali vsi ključni gradniki njegovega izraza. Kravos je že dolga desetletja pesnik, ki zna združiti lahkotnost z mislijo, humor z metafiziko, ironijo z nežnostjo – in prav to dvojno gibanje, to nihanje med resnostjo in igrivostjo, med bivanjsko težo in radoživostjo, preveva tudi pričujočo zbirko. Pa vendar je ta zbirka posebna predvsem v svojem jasnem zavedanju minevanja, prepleta življenja in smrti. Ob bivanjski temi minevanja se kot druga osrednja tematika pojavlja ljubezen – gre za dve razsežnosti človeške izkušnje, ki se pri Kravosu nikoli ne postavita kot nasprotji, temveč kot dopolnjujoči se sili, tesno povezani z jezikom, ki hkrati tvori tretjo veliko temo zbirke. V njej Kravos ostaja zvest samemu sebi – je pesnik, ki v svetu, četudi razklanem, še vedno vidi prostor za igro, čudenje in smeh. Pesnik, ki z ljubeznijo in jezikom v vseh njegovih vlogah, vsaj v tem trenutku, premaguje tudi staranje in smrt. Prav ta pesniška vedrina, ki ni nevedna ali naivna, temveč izhaja iz natančnega, treznega zavedanja najglobljih temin sodobnega sveta, ima za slovenski pesniški prostor poseben pomen. V času, ko digitalno podprt svet pogosto niha med patosom in obupom, Kravos pokaže, da je mogoče misliti na smrt, krutost zgodovine in razpoke sedanjosti, ne da bi se odpovedali svetlobi, ironiji in notranji svobodi. V tem smislu je Kar in kar maj več kot zbirka novih pesmi – je pesniški povzetek, osebna bilanca in obenem sveža potrditev, da se poezija lahko rodi tudi iz najmanjših besed in iz najbolj krhkih trenutkov.

Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

NAKUP

Ljudomrznik je ena najpomembnejših komedij Jeana-Baptista Poquelina z umetniškim imenom Molière, dandanes najbolj znanega komediografa vseh časov, nastala leta 1666, ki je še vedno pogosto uprizarjana. Kot poudarja Gašper Troha v spremni besedi, je Molièrova resnična vrednost prav v napetostih med iskrenostjo in družabnostjo, med togostjo in prilagodljivostjo, med posameznikom in družbo – v napetostih, ki ostajajo enako aktualne še danes. Med njegovimi komedijami pa je najbolj intriganten prav Ljudomrznik. Komedija, tragikomedija, groteska, drama so oznake, ki se pojavljajo v nepreglednem številu raziskav o tem dramskem besedilu. Še več, prevajalec Aleš Berger jo je označil za najbolj skrivnostno Molièrovo igro, »ker ne razkriva nobenih dogodkov, ki so opredelili osebe in položaje za takšne, kakršne pač so.«  Besedilo je do kraja dvoumno, zato zahteva vedno nove interpretacije in zdi se, da se prilagaja vsakemu času. V zbirki Vezana beseda izhaja v obnovljenem prevodu, ki je  nastal leta 2000 in ob premieri v ljubljanski Drami doživel dosti pohval, pesnik in verzolog Boris A. Novak pa je ob njem zapisal, da predstavlja »novo poglavje v slovenskem prevajanju Molièra«. Doslej ni bil natisnjen v knjižni obliki.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Kako daleč lahko vidimo s prostim očesom? Kaj so vedeli mojstri včasih in kaj danes razkrivajo teleskopi na Zemlji in v vesolju? Kako nastajajo galaksije, zvezde in nenavadni pojavi, kot sta Sončev veter in vodometi na Saturnovih lunah? Prof. dr. Tomaž Zwitter v knjigi Astro: od teleskopa do podnebne krize bralca popelje od prvih pogledov v nočno nebo do najsodobnejših raziskav vesolja. Na poti spoznamo, kako merimo razdalje, opazujemo nevidno svetlobo in kako lahko iz drobnih signalov sestavimo zgodbo o nastanku in razvoju naše Galaksije in našega Osončja z raznolikimi planeti. Pogled v vesolje pa nas vselej pripelje nazaj domov. Avtor s slikovito razlago fizikalnih zakonov, ki vladajo v vesolju, osvetli tudi dogajanje na Zemlji, vključno s podnebnimi spremembami. Kot občutljiv opazovalec našega planeta in družbe se sprašuje, kako razumevanje vesolja vpliva na naš odnos do Zemlje, narave in prihodnosti človeštva. V svojih razmišljanjih povezuje oddaljene svetove z zelo konkretnimi vprašanji našega časa. To je navdihujoča knjiga o radovednosti, razumevanju in odgovornosti: o tem, kako nas pogled v neskončnost vesolja nauči videti naš mali modri planet kot nekaj izjemnega – in vrednega varovanja.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari.  Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP