Zemlja umira,
počasi hira.
Mi pa se delamo, da spimo …
Kaj res ne vidimo, v čem živimo?
Barve izginjajo,
v večno sivino tonejo.
Mi pa se delamo, da spimo …
Kaj res ne vidimo, kako živimo?
Nekje preveč,
drugje premalo
hrane je ostalo.
Mi pa se delamo, da spimo …
Kaj res ne vidimo, na čem živimo?
Kaj res ne vidi,
kako zemlja trpi …
Kako se v zadnjih izdihljajih
za preživetje bori!?
Temperatura se dviga,
v višave povzdiga.
Mi pa se delamo, da spimo …
Kaj res ne vidimo, v čem živimo?
»Pa saj ni tako hudo,« govorijo,
vsi se delamo, da spimo.
Kaj res ne vidimo, kako živimo?
Nekje se pohlepno smehljajo,
medtem ko drugje na svetu
zaradi lakote pred smrtjo trepetajo.
Mi pa se delamo, da spimo …
Kaj res ne vidimo, v čem ter kako živimo?
Bernarda Petek, 8. b
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, Župančičeva 10
Mentorica: prof. Jožica Repič
Pomagajmo zemlji, da bo spet takšna kot nekoč.
Del natečaja, objavljenega na naši strani.
