Bliža se kulturni praznik in je kot nalašč čas, da se se bolj poglobimo v ustvarjanje našega največjega slovenskega pesnika. Ne le v vrtcih, šolah, na raznih prireditvah. Pomemno je, da ljubezen do poezije vzpodbudimo pri otroku že v domačem okolju, če je to le mogoče.
V roke mi je zopet prišel Prešeren v upodobitvah, izpod peresa Janeza Mušiča (Založba Mladika, Ljubljana, 1993).
"Pri snovanju knjige smo si vsi sodelujoči ves čas iskreno želeli, da bi Prešernove podobe v njej sproščeno zadihale. ..
Knjiga Prešeren v upodobitvah naj bo predvsem iskreno povabilo za ponovno srečanje s Prešernom in njegovo poezijo."
(Uvodne misli in pojasnila na strani 5)
Nekaj zanimivih odlomkov:
Kako je pesnik govoril?
Med sorodniki, prijatelji in znanci je Prešeren veljal za prijaznega, skromnegaa, tihega in predvsem zelo redkobesednega človega. Dober govornik ni bil…
Kadar je bral kako pesem, svojo ali koga drugega, pa je bilo v njegovem glasu podobno, kakor če poje zvonec…
Pesnikov obraz
Prešernov obraz je bil ovalen, zdrave barve in od sonca nekoliko zagorel. Imel je belo čelo, a zaradi bujno rastočih las ne posebno visoko. Sive in bolj majhne oči je imel pol odprte…
Pesnikova postava in oblačilo
Prešeren je sam trdil, da meri pet čevljev in pet palcev, da ima torej predpisano vojaško mero. Med ribičevimi otroki je bil sicer največji, vendar je po postavi sodil med srednje in velike.
Hodil je hitro. Kadar je bil razburjen in hud, pa je skoraj tekel.
Oblačil se je pesnik tako kot drugi in se ravnal po tedanji šegi. Poleti je hodil v črnem fraku, ki so mu takrat rekli tudi kveker, in s cilindrom na glavi. Za "ta lepo" je imel zmeraj črno obleko, drugače pa temno sive ali zelenkaste barve. Svetle obleke ni nosil nikoli.
Pesnik se je izogibal portretiranju
Žal ne obstaja niti ena upodobitev pesnika Franceta Prešerna, za katero bi lahko z vso gotovostjo trdili, da je nastala še za časa njegovega življenja. Vse izjave sorodnikov in drugih sodobnikov kažejo, da se je pesnik izogibal portretiranju.
"Kontrafirati se ni pustil nikoli," je povedala sestra Lenka, ko je monsinjorju Tomu Zupanju opisovala bratovo zunanjost.
Tudi Ano Jelovškovo je Prešeren, ko ga je nekoč, ko sta že imela otroke, prosila za sliko, na kratko zavrnil, češ da bi bila zanj prevelika žrtev, če bi od njega zahtevali, da bi moral pri slikarju presedeti ure in ure."Saj imaš mene, če pa mene ne bi bilo več, pa imaš oba otroka!" je še dodal.
Sicer pa najdemo v knjigi številne upodobitve našega največjega pesnika Franceta Prešerna znanih umetnikov.
Odlok predsedstva SNOS o razglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda je v Slovenskem poročevalcu 6.februarja 1945 dopolnil s pesnikov portretom slikar France Mihelič. Za predlogo mu je bila reprodukcija podobe Alojza Šubica, ki jo je dobil v hiši v Semiču, kjer je takrat stanoval. Dr. France Kidrič je Miheličevo stvaritev ocenil kot najvernejšo upodobitev Prešerna iz zadnjega obdobja njegovega življenja…
Knjiga Janeza Mušiča je izredno dragocena, aktualna knjiga: Prešeren v upodobitvah.
Žal ne obstaja niti ena upodobitev pesnika Franceta Prešerna, za katero bi lahko z vso gotovostjo trdili, da je nastala še v času njegovega življenja. Velikega umetnika so upodabljali po spominu ali po pripovedovanju. Pri delu so si pomagali celo s fotografijami sorodnikov. Ko so Prešernovi sorodniki umrli, so pesnika upodabljali po domišljijski podobi…
Prijetno branje in raziskovanje o predstavljeni knjigi. Veliko čudovitih verzov, sploh Prešernovih in
lep KULTURNI PRAZNIK.
