Cankarjev dom – Predihano: Večer sodobnega slovenskega samospeva

0
181

Predihano

 

Torek, 28. oktobra 2014, ob 19.30 

Večer sodobnega slovenskega samospeva

Posvečeno obletnicam Jakoba Ježa, Vinka Globokarja in Lojzeta Lebiča

Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran

Gaiva Bandzinaité, klavir

 

Slovenska filharmonija, 9, 12, 6* EUR

 

Program:

 

Jakob Jež                                           

Tri pesmi

Trikrat dobro (Jan Zbašnik)

Zimski čas (Josip Murn)

Uspavanka za hčerko (Kajetan Kovič)

                                                

Jakob Jež                                           

Štiri Menartove pesmi

Zadnja ptica

Pastorala

Krhko listje

Na gori

 

Jakob Jež

Tri baladne pesmi

Odiseja (Janez Menart)

Hrast ob cesti (Janez Menart)

Jesen (Janez Menart)

 

******

 

Jakob Jež

Odsevi(Milan Dekleva)

Medeni preliv

Nobene sledi

Ritmika sonca

V večernem dežju

 

Vinko Globokar

Second Thoughts

 

Lojze Lebič

Štiri Kocbekove pesmi

            Melodija

            Spomin

            Najstarejša mati

            Zaspi, šumenje vetra

 

 

Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst je na graški Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost z odliko opravila študij zborovskega dirigiranja in glasbeno-dramskega upodabljanja ter pridobila naziv magistrice umetnosti. Bila je članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Inštituta za mlade umetnike Steans v okviru festivala Ravinia v Chicagu. Ob tem se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri M. Lipovšek, Ch. Ludwig, D. Fischer-Diskauu, M. Martinuju, R. Piernayu ter (za baročno petje) pri B. Schlick in Ch. Roussetu. Nastopila je na odrih graškega Theatra in Palais, Flamske opere v Gentu in Antwerpnu, dunajske Komorne opere, Gledališča na Dunaju ter operne hiše v Ljubljani in Mariboru. Oblikovala je vloge Kerubina v Figarovi svatbi, Druge dame v Čarobni piščali in Dorabelle v Cosi fan tutte W. A. Mozarta ter Ruggiera v Händlovi Alcini, bila je Tretja dama v praizvedbi opere Fanny Goldmann skladateljice Mie Schmidt, Lucretia v Onečaščenju Lukrecije B. Brittna, Siebel v Gounodovem Faustu, Lisinga v Gluckovi operi Le Cinesi, Trommler v Ullmanovem Kaiser von Atlantis in Arianna v Monteverdijevi operi Ballo mortale.   Kot koncertna pevka je sodelovala v okviru Festivala Ljubljana, festivala Kogojevi dnevi, Slovenski glasbeni dnevi, Festivala Radovljica ter na festivalih Koroško poletje, Štajerska jesen, Zagrebški bienale, Klangwerktage Hamburg, Wien Modern, Bregenzer Festspiele, Styriarte, Pomladni festival v dvorani Glasbenega združenja … Nastopa z različnimi dirigenti (U. Lajovic, G. Pehlivanian, S. Kuijken, M. Haselböck, D. Runnicles, S. Camberlin, J. Kalitzky …) in orkestri ter ansambli (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV, Armonico Tributo Austria, La Petite bande, Musica Aeterna, Slowind, Tonkünstlerorchester, Simfonični orkester ORF Dunaj …). V  bogati koncertni zgodovini je poustvarila največja dela glasbene zakladnice: Pergolesijevo Stabat mater, Bachov Magnificat, Matejev pasijon, Pasijon po Janezu ter vrsto kantat, Vivaldijevo Glorio, Brucknerjev Te Deum, Duruflejev Rekviem, Honnegerjevega Kralja Davida, Saint-Säensov Božični oratorij, Globokarjevo Sternbild der Grenze

Je ena redkih izvajalk, osredotočenih na dela sodobnih slovenskih skladateljev; pripravila je več kot petdeset prvih izvedb slovenskih avtorjev. Za domače in tuje založbe je poustvarila dela na več kot desetih zgoščenkah ter izdala samostojni zgoščenki: celotni opus samospevov Marija Kogoja ob klavirski spremljavi Gaive Bandzinaite in zgoščenko z naslovom Dotiki, na kateri skladbe za solo glas domačih skladateljev skladateljic zaokrožata ariji C. Monteverdija.

Je profesorica solopetja na Akademiji za glasbo.

 

Litovska pianistka Gaiva Bandzinaite je študirala klavir pri prof. M. Azizbekovi v Vilni in diplomirala z odliko. Ljubezen do nemškega samospeva jo je pripeljala v Avstrijo, kjer je končala študij pevske spremljave na Umetnostni akademiji v Gradcu. Od leta 1995 je profesorica na solopevskem oddelku Mozarteuma v Salzburgu.  Spremljala je mojstrske tečaje z B. Fassbender, E. Schhwarzkopf, I. Sukis, B. Zakotnik, R. Piernajem, Ch. Ludwig, H. Deutschem in K. Widmerjem. Kot korepetitorka vokalnega ansambla Nova je sodelovala pri izvedbah oper I hate Mozart Bernharda Langa, Smrt v Benetkah Benjamina Brittna v Gledališču na Dunaju, Begehren Beata Furrerja v okviru Štajerske jeseni in Sciarrinovem Macbethu na salzburškem Festivalu. V Litovski operi je sodelovala pri pripravah opere Lohengrin R. Wagnerja in Figarove svatbe W. A. Mozarta. Od leta 1999 kot pianistka spremlja Mozartovo solopevsko tekmovanje v Salzburgu in od 2013 sodeluje s salzburškim Festivalom kot študijski vodja projekta za mlade pevce (Young Singers Project). Koncertirala je na Juilliardovi glasbeni šoli v New Yorku, v dvorani Glasbenega združenja na Dunaju, imela  koncerte v okviru koncertnega združenja Charterhouse v Londonu, Gasteigu, Münchnu, Gradcu ter bila gostja Festivala Ljubljana, Festivala samospeva v Fribourgu, Festivala Al Bustan v Libanonu, Mendelssohnovih dni v Koblenzu … Poleg klasičnega repertoarja veliko pozornosti posveča tudi glasbi današnjega časa – bila je sooblikovalka koncertnega cikla Varwe Musica na Dunaju, ki se je ukvarjal z medsebojnim prežemanjem glasbe in likovne umetnosti 20. stoletja.