Nekega dne, ko so vile še obstajale, je šola Čaralika kot vsako leto dobila nove učence in učenke. Veliko jih je bilo.
Gostija je bila pripravljena, nato pa so vsi posedli za mizo. Vsi so vzklikali in vriskali, nenadoma pa se je prelep sončen dan spremenil v neurje.
Vile so se zbrale na kupu in skušale ustaviti neurje, a bilo je premočno. To je pomenilo le eno: volkovi so prevzeli nadzor nad njimi.
Ravnatelj Zezamin je rekel, da morajo poiskati učence, ki jih lahko ustavijo. Najboljši učenci so bili Anika, Lana, Zoran in Rok. Naslednji dan so dobili mavrične kristale.
Dan za dnem so vile skrbele za volkove. Ko je zmanjkalo hrane, so volkovi postali nestrpni, ker so bili lačni. Če ne bi dobili hrane, bi celo kakšno vilo pojedli, samo da so siti.
Končno je napočil Dan mavrice. Anika, Lana, Zoran in Rok so kristale položili predse. Tekma se je začela. Vile proti volkovom. Vila Anika proti volku Leotu. 3… 4… ZDAJ! Leo se je pognal proti Aniki. Ugriznil jo je in povlekel na svojo polovico. 1: 0 za volkove. Vila Lana proti volku Enčiju. 3… 4… ZDAJ! Lana je zalučala čarobni frizbi proti Enčiju in ga hudo ranila. Povlekla ga je na svojo polovico. 1: 1. IZENAČENO! Sedaj so vlekli dve karti. Prva: dvojni spopad. Druga: tekma v petju. Zoran in Rok proti Elotu in Reksu. Volkova sta pela pesem Lepo je biti volk. Vilinca pa sta zapela Jaz sem vila. Seveda so vile zmagale.
Volkovi so že naslednji dan odšli. Vile pa so živele srečno do konca svojih dni po zaslugi Anike, Lane, Zorana in Roka.
Kaja Hauptman (9 let)
