Še preden se otroci prvič ali znova podajo v šolske klopi, se starši odpravijo na lov za ustreznimi delovnimi zvezki in vsemi ostalimi šolskimi potrebščinami. To pa je šele uvertura v logistični labirint usklajevanja šolskih in obšolskih dejavnosti, ekskurzij, projektov, govornih vaj in plakatov, v katerem se lahko starši in njihovi otroci izgubijo med letom. Menda nekdanja osemletka ni odkrivala in cenila vseh otroških talentov in ustvarjalnosti. Se mi pa zdi, da je bila v organizacijskem smislu precej bolj obvladljiva, tako za otroke kot za njihove starše.
Otroku lahko vsakodnevne priprave na pouk bistveno olajšamo, če uvedemo nekaj pravil in vzpostavimo sistem, ki nas bo bolj ali manj zaščitil pred neprijetnimi presenečenji na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.
V otroški sobi naj bo polica ali nekaj predalov, namenjenih izključno delovnim zvezkom, učbenikom in zvezkom, ki jih otrok tisti dan ne bo vzel s sabo v šolo. Otroci včasih iz strahu, da ne bi česa pozabili, v šolske torbe tlačijo kar vse po vrsti. Zaradi same teže zvezkov in delovnih zvezkov se poveča tudi teža šolskih torbic, kar pa lahko slabo vpliva na otrokovo držo in povzroči ukrivljenost hrbtenice. Urnik naj visi v otroški sobi na vidnem mestu, še enega, manjšega pa naj ima otrok kar v puščici. Nič ne škodi, če kdaj pa kdaj otrokovo šolsko torbico tudi stehtate. Še posebej v nižjih razredih se deklice, včasih pa tudi fantje, rade pohvalijo s celo zbirko barvnih, dišečih kemičnih pisal, radirk, nalivnih peres, peres za levičarje in ostalega pribora. Ena puščica je dovolj, dve sta preveč. Bodite trdni in nepopustljivi. V puščici naj bo ošiljen svinčnik, šilček, radirka, modro pisalo, največ tri barvna pisala za naslove in podčrtovanje, lepilo in škarjice. Če bo otrok potreboval še kakšen pripomoček, vam bodo učitelji to sporočili.
Zaradi nove zakonodaje in predpisov učitelji ves čas zbirajo takšna ali drugačna soglasja oziroma staršem po otrocih pošiljajo raznorazna obvestila. Naj ima otrok v torbi preprosto mapo na elastiko, kjer bodo obvestila počivala v času pouka, dokler jih ne boste doma vzeli v roke. Večina učiteljev zahteva, da imajo otroci vsak dan s sabo beležke, kamor si zapisujejo, kaj morajo narediti za domačo nalogo, kaj je tema njihove govorne vaje, kdaj pišejo pisni preizkus znanja, kdaj bodo vprašani za ustno oceno in podobno. Četudi razrednik vašega otroka ne zahteva od otrok, da nosijo s sabo takšno beležko, jo otroku kupite in od njega zahtevajte, da si vanjo med poukom zapisuje. Če bo po dveh tednih po začetku pouka še vedno prazna, se pogovorite z otrokom in nikakor ne izpustite prve govorilne ure pri razredničarki. Na vidnem mestu v stanovanju naj visi tudi koledar, ki ima ob posameznih datumih dovolj prostora za različne vpise in opombe, na primer: 18. 9. – Blaž ima ekskurzijo, odhod: 7.00, prihod 15.30, ali Tine dela plakat, rabi pomoč, rok oddaje: 20. 10.
Vsako leto osnovne šole izdajo knjižice, v katerih so navedeni vsi učitelji, njihovi kontaktni podatki, datumi roditeljskih sestankov in prireditev ter ostale pomembne informacije. Zelo vam bo koristilo, če takšno knjižico spravite nekam, kjer se ne bo izgubila. Na listek papirja si zapišite še termine govorilnih ur in telefonske številke, na katerih so dosegljivi otrokovi učitelji, ali pa oboje shranite v telefon. Pri starejših osnovnošolcih, ki iz šole domov odhajajo sami, si je priporočljivo zapisati tudi, kdaj se konča njihov pouk, pa tudi čas, ko se začnejo in zaključijo vse njihove obšolske dejavnosti.
Zelo je pomembno, da oba starša spremljata sprotne otrokove šolske obveznosti, toliko bolj, če ne živita več na isti hišni številki. Zgodi se, da otrok dela domačo nalogo pri babici in dedku ali pri očetu, vendar naj v tem primeru nekdo preveri vsebino šolske torbice, preden pride otrok zvečer spet domov. Plakat ali domača naloga včasih ostaneta na kakšni pisalni mizi, naslednji dan pa sta tako učitelj kot otrok precej slabe volje.
Vašega otroka še najbolj poznate vi sami, vendar ne pozabite, da otroci odraščajo in se spreminjajo. Spremljajte jih na njihovi poti in jim dajte vedeti, da bdite nad njimi. To jih ponavadi odvrne od marsikatere neumnosti. Bolj kot boste strogi in staromodni na začetku leta, manj stresno bo, ko se začne poletje in napoči čas za sprostitev in počitek. Morda že takrat, verjetno pa komaj čez kakšnih dvajset let, vam bo vaš otrok hvaležen.
