Čoln na jezeru,
midva na njem,
streha nad najino glavo,
zakriva galebom najin objem.
Plujeva počasi,
z vesli v rokah,
okoli jezera drevesa,
ob jezeru na kopnem gostilna.
Parkirava,
naročiva kavo,
a ker nama najin čas pomeni več,
se s kavo v rokah
odpraviva dalje s čolnom ,
kjer se višina dreves,
dotakne neba,
in midva drug ob drugem
se smejiva, loviva ribe,
da bova imela
večerjo za dva.
